Slabo ozračje

Prišla je pomlad, prihaja poletje, v marsičem obdobje olajšanja – tudi zato, ker gre za obdobje, precej manj naklonjeno širjenju virusov. Hkrati gre za obdobje, ki bi ga bilo treba izkoristiti kot pripravo na hladnejši del leta. Ne le glede tega, kaj vsak posameznik lahko stori zase in s tem tudi za druge in za družbo v celoti, pač pa tudi kar lahko oziroma bi morala za svoje prebivalce storiti država.

Zagotovo je o tem še težje govoriti ravno sedaj, sploh ker že doslej za karkoli drugega razen za omejitve gibanja na strani vlade ni bilo pravega posluha. Res je, šole in druge izobraževalne ustanove se bodo začasno zaprle, zaradi dopustov bo manjša tudi koncentracija ljudi na delovnem mestu. V tem času leta se nasploh ljudje več časa zadržujejo na prostem, bolj redno in temeljiteje zračijo zaprte prostore, poleg tega je relativna vlažnost zraka višja in možnost za prenos okužb v zaprtih prostorih, prek aerosolov, nižja. A temu obdobju bosta sledili hladnejši obdobji, jesen in zima, ki se ju v zadnjem času ne spominjamo radi. Ne glede na to, ali je država v času epidemije delno »odprta« ali v popolnem »lockdownu«, se okužbe z virusi širijo predvsem v zaprtih prostorih, v stanovanjskih enotah, na delovnem mestu.

Obstaja pa preprosta rešitev za občutno znižanje možnosti prenosa virusnih okužb v zaprtih prostorih, kjer se srečujejo ali bivajo ljudje iz različnih domačih okolij. Govorimo o šolah, domovih za ostarele, bolnišnicah, zdravstvenih domovih, upravnih organih, trgovinah in ne nazadnje tudi o proizvodnih halah in pisarnah. In govorimo o prezračevanju, zamenjavi iztrošenega zraka s svežim, notranjega zraka z zunanjim.

Med ukrepi za preprečevanje širjenja virusa so tudi taki, ki ne pomenijo posegov v temeljne človekove pravice in svoboščine. Prezračevanje prostorov je prvi tak ukrep. Vlada ga ignorira.

Temu je bila namenjena tudi nedavna izredna seja parlamentarnega odbora za zdravstvo, ki se je zgodila na zahtevo opozicije. Na večurni debati so sodelovali številni strokovnjaki za kakovost zraka, širjenje okužb v zaprtih prostorih in za ustvarjanje (notranjega) okolja, ki otežuje širjenje okužb. Odboru je bilo v sprejem predlaganih tudi več sklepov. Recimo splošno priporočilo vladi, da se sistematično loti preventivnih ukrepov »pred morebitnim novim jesenskim izbruhom ter dolgoročnejših ukrepov, namenjenih obvladovanju epidemij v prihodnosti«. Pa predlog, da se vladna svetovalna skupina okrepi s strokovnjaki za zagotavljanje kakovostnega zraka v zaprtih prostorih in tudi predlog, da vlada »nemudoma okrepi kampanjo ozaveščanja o nujnosti ter potrebni intenzivnosti prezračevanja prostorov«. Ter tudi predlog, da vlada »aktivira pristojne javne službe, da v najkrajšem možnem času in prioritetno opravijo meritve prezračenosti v javnih zdravstvenih ustanovah, javnih socialnovarstvenih zavodih ter javnih vzgojno-izobraževalnih ustanovah«.

Še posebej nedvoumen in tudi konkreten pa je bil predlog vladi, »da v sodelovanju z ustrezno inženirsko in drugo stroko prilagodi in posodobi standarde prezračevanja javnih, stanovanjskih in drugih zgradb ter pripravi okvirni načrt sanacije obstoječih zgradb, ki imajo neustrezno ventilacijo ter pri tem prioritetno obravnava javne zdravstvene ustanove, javne socialnovarstvene zavode ter javne vzgojno-izobraževalne ustanove in v ta namen načrtuje in zagotovi potrebna finančna sredstva«.

Težko bi argumentirali, da ne gre za smiselne predloge. Sploh ker vsebujejo ukrepe, ki jih številne evropske države – predvsem v obliki investicij v posodobitev ali obnovo prezračevalnih sistemov v javnih stavbah in z določanjem sodobnejših normativov za poslovne objekte – izvajajo že vse od začetka epidemije. In ne gre za projekte, ki se jih lahko lotijo zgolj »premožnejše« države, saj so (tudi) temu namenjena evropska sredstva v obliki posojil, katerih se je vlada doslej odločila počrpati manj kot polovico.

A vladni načrt za okrevanje in odpornost ne predvideva nič od zgoraj naštetega in tudi ne kaže, da bi se to spremenilo. Koalicijska večina v odboru za zdravstvo, ki jo sestavljajo poslanci iz vrst SDS, NSi, SMC in DeSUS, je z desetimi glasovi proti osmim preglasovala opozicijo. Tako je zavrnila vse predlagane sklepe, ki so vsebovali omenjene predloge dodatnih epidemioloških ukrepov, namenjenih istim ciljem kot obstoječi, le da, recimo, brez posegov v človekove pravice.