Usoda beguncev (ponovno) v rokah varuha

Konec aprila je v veljavo stopil zakon o tujcih. Zakon uvaja možnost, da vlada in državni zbor začasno zapreta mejo in prenehata sprejemati prošnje za azil, torej možnost, ki jo je ustavno sodišče nekoč že razveljavilo. Tedaj je ustavno sodišče zakon presojalo na pobudo varuhinje človekovih pravic Vlaste Nussdorfer. Bo zdaj enako pobudo podal njen naslednik Peter Svetina?

Novi zakonodajni členi, ki nadomeščajo stare, razveljavljene, spet uzakonjajo pravico države, a se (začasno) odrečejo mednarodnim zavezam iz azilnega prava. Vendar na drugačen način. Uvajajo termin »kompleksna kriza«, ki ga pozna zakon o vladi za primere, ko gre za srednje zahtevne posebne razmere, ki presegajo zmožnosti odziva posameznega ministrstva. Kompleksno krizo bo razglasila vlada, zaprtje meje pa naj bi z glasovi 46 poslancev razglasil državni zbor. Slovenija se (znova) zgleduje po Madžarski, ki je v preteklih letih dvakrat zaprla meje, češ da je v državi zaradi večjega števila prosilcev za azil nastala »kompleksna kriza«. Madžarsko je v obeh primerih Sodišče EU obsodilo zaradi kršitev prava EU.

Poleg tega je po novem za zaprtje meje in s tem suspenz človekovih pravic določen nižji kriterij, kot je veljal prej in je bil kljub temu zakon razveljavljen na ustavnem sodišču. Prej je zakon določal, da državni zbor lahko zapre mejo, ko nastopijo razmere, ki že mejijo na izredne. Zdaj je zaprtje meje mogoče v primeru kompleksne krize, kar nikakor ne izpolnjuje pogojev za razglasitev izrednih razmer.

Zdi se, da bi tudi o novem zakonu moralo presojati ustavno sodišče in potrditi ali ovreči dvome o protiustavnosti nove ureditve. A ustavno sodišče o zakonu ne bo moglo presojati, če ga k temu ne pozove varuh. Edini preostali način, da ustavno sodišče presodi, ali je zakon skladen z ustavo in mednarodnimi akti, je, da se nanj pritoži posameznik, ki trdi, da so mu bile kršene človekove pravice.

Slednje se lahko zgodi šele, ko država zapre meje in s tem povzroči hrvaško deportacijo beguncev v BiH ter se (vsaj) eden od tja deportiranih tujcev odloči vložiti pritožbo na ustavno sodišče. Slednje bi pomenilo, da je vladi uspelo. Naknadno spodbijanje zakonodaje, s katero je država že sistematično kršila pravice tujcem, za državo ne bi bilo posebej moteče, saj bi z zaprtjem meje dosegla svoj cilj.

Svetina se je prejšnji teden srečal z nevladnimi organizacijami, ki delujejo na področju človekovih pravic, in napovedal, da bo svojo odločitev sporočil v roku 14 dni. Nussdorferjeva se je v dvomu obrnila na ustavno sodišče, ki je njene dvome in dvome zagovornikov človekovih pravic potrdilo in zakon razveljavilo. Bo Svetina storil enako? Prvotno odločitev sodišča je pozdravil in ob tem dejal: »Varuh v odločitvi ustavnega sodišča vidi tudi dobrodošlo potrditev ustavnih in konvencijskih standardov, ki naj bi veljali na tem področju. Prav njim pa se kot pravna država ne moremo ogniti, ko bi se nam to morda zdelo prikladno.«