Odprti lov

Ko se je javna uslužbenka in predsednica Bošnjaške kulturne zveze Slovenije (BKZS) Jasminka Dedić odločila, da bo v imenu organizacije spregovorila proti non-paperju, ji je bilo jasno, da ne bo šlo brez posledic. V pogovoru s sarajevskim časopisom Stav je že konec aprila povedala, da »od Janševe stranke lahko pričakujemo močne napade in obsodbe, saj Janša ne dopušča nikakršne kritike«. A če je pričakovala samo medijsko mašinerijo, ki je »kot kombajn – ko krene, zmelje vse«, se je zmotila – kohezijski minister Zvonko Černač naj bi zdaj namreč želel njeno glavo.

Jasminka Dedić, več kot desetletje zaposlena v službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, verjetno ob prihodu na položaj predsednice BKZS 27. marca ni pričakovala, da bo v dobrem mesecu dni postala središče pozornosti tovarne sovraštva. V javnem pismu – v vednost poslanem tudi predsedniku evropskega sveta Charlesu Michelu in predsednici evropske komisije Ursuli von der Leyen – je bošnjaška zveza opozorila Boruta Pahorja in Janeza Janšo na posledice, ki bi jih z risanjem novih mej na Balkanu lahko povzročil domnevni non-paper. Kritiko je nato ponovila za Stav, kjer je nastopila kot predsednica zveze.

Kot je ugotavljala že sama v intervjuju, medijski konglomerat stranke SDS ni čakal dolgo. Že 3. maja – če uporabimo dikcijo iz odziva bošnjaške zveze – se v »desničarskem časopisu smešnega naziva ’Demokracija’«, dan prej pa na spletnem portalu Nova24 TV, pojavi napad nanjo. »Kvazi novinar Luka Perš« ji v prispevku očita, da udriha čez vlado, ki ji daje kruh, in državo, »ki ji kot migrantki daje vse potrebno za lepo življenje in celo privilegiran status v državni službi«. Bošnjaška zveza prispevek obsodi in Perša opomni, da zakon o javnih uslužbencih jasno opredeljuje, »da je ne zaposluje in ne plačuje slovenska vlada«, pač pa da je, tako zakon, »delodajalec v državnem organu Republika Slovenija, v upravi lokalne skupnosti pa lokalna skupnost«.

A kalvarija se odloči iti dalje – na Jasminko Dedić se v službi sproži odprt lov. Dan po objavi prispevka v Demokraciji naj bi Černač na sestanku vodij oddelkov te pozval k zbiranju podpisov proti njej, ker naj bi blatila službo in državo v tujini. Zaposleni naj bi bili ob tem popolnoma zgroženi. »Sploh si nisem mislila, da si bodo upali iti tako daleč, da me bodo šikanirali v službi,« dogajanje komentira Dedićeva: »Da bodo pozvali vse zaposlene, naj se me izogibajo, se zavežejo, da z menoj ne bodo sodelovali in podobno.« Zanjo ta način ustrahovanja ni popolnoma nov – ne nazadnje se je že leta 2011 znašla na javno objavljenem seznamu tristotih javnih uslužbencev, ki se jih je SDS želel znebiti. »Ta strah, ki se je zajedel med javne uslužbence, je res nekaj nepredstavljivega,« pove Jasminka Dedić. »Stvar je pravzaprav prišla tako daleč, da državni uradniki nimamo nobenih pravic – zanikana nam je svoboda govora, svoboda vesti in prepričanja. In to ni problem samo mene osebno ali pripadnikov drugih manjšin, ampak se je pokazalo, da to zadeva vsakogar v tej državi. Strah se je zažrl v ljudi.«