V imenu upokojencev

Zveza društev upokojencev Slovenije (ZDUS) velja za neprofitno in eno najštevilčnejših humanitarnih organizacij pri nas, zato se je smiselno vprašati, kako deluje. Pogosto se namreč, hote ali nehote, izkaže, da predvsem v interesu aktualne oblasti in svojega vodstva.

Predstavnica ZDUS v programskem svetu RTV Slovenija Marija Orešnik je lani jeseni najprej dodala podpis k poskusu razrešitve Igorja Kadunca, a naj bi si nato premislila. Takrat je za Večer zatrdila, da pobude za odpoklic zdaj že bivšega direktorja RTV Kadunca ni prebrala, niti je ni videla: »Kaj Kaduncu očitajo, še danes ne vem. Zdaj je videti, kot da bi me zlorabili.«

A do podobnih zapletov je prišlo tudi letošnjega januarja ob imenovanju novega direktorja. Čeprav je od vodstva ZDUS prejela sklep o večinskem stališču, da se ji »naloži glasovanje za dosedanjega generalnega direktorja Igorja Kadunca«, je ravnala drugače – svoj glas je v prvem krogu namenila Nataliji Gorščak. Sama zatrjuje, da za sklep vodstva ZDUS ni vedela, svoj glas pa je oddala v upanju, da ne bi imel prevelikega vpliva na končni izid. A zgodilo se je ravno to, njen glas se je na koncu izkazal za odločilnega. V drugi krog se je tako z Andrejem Grahom Whatmoughom prebila Natalija Gorščak in ne Kadunc.

Marija Orešnik je potem v drugem krogu presenetljivo glasovala za Graha Whatmougha, ki je postal novi direktor RTV Slovenija.

V pogovoru dodaja, da je po njenem mnenju »Grah stopil v prevelike škornje«, saj ima premalo izkušenj. To je res – razen Kadunca nihče od kandidatov ni izpolnjeval pogoja triletnih izkušenj vodenja velikih sistemov. A zakaj se je potem tako odločila?

Eno izmed teorij razkriva Nedeljski dnevnik. V ozadju bi lahko stal predsednik ZDUS Janez Sušnik, ki mu je o željah Janeza Janše prišepnila Jelka Godec iz vladnega kabineta. Sušnik očitkov ne komentira, zatrjuje, da je Marija Orešnik svoj glas oddala drugače od sprejetega sklepa, »ker se je tako odločila«. A ob tem ostaja malce dvoma, ki ga je Sušnik zasadil že ob predstavitvi kandidatov na ZDUS, kjer naj bi omenil fantomski spis, ki je govoril o problemih takratnega vodenja nacionalne televizije. O vsebini ali viru domnevnega spisa Sušnik takrat ni želel govoriti, nekdanji direktor Kadunc pa zagotavlja, da je šlo v tem primeru »za zlonamerno navajanje neresničnih dejstev«.

A nekaj ostaja jasno – servilnost ZDUS do trenutne vlade ni nič novega. Tako je Sušnik v podporo vladi stopil že ob spornem dodatku sedmega protikoronskega paketa, ki bi omogočal predčasno upokojevanje, nasprotoval pa je tudi predlogu Levice, ki bi zvišal najnižje pokojnine. Da je ohranitev trenutne oblasti bolj smiselna od razpisa novih volitev, je Sušnik presodil tudi ob zdrahah v stranki DeSUS. V pismu članstvu zveze je nastopil s prispodobo, da lahko »gol zabiješ nasprotniku edino tako, da aktivno sodeluješ v igri«.

A težava nastane, ko ta igra ne deluje več v korist ljudi, ki naj bi jih zastopal.