Zakaj bi na volitvah zmagali, če pa jih lahko ukrademo!

James Franco je leta 2018 nastopil v šestih filmih, leto prej v petnajstih, še leto prej v desetih. Bil je povsod. Zdaj ga ni nikjer več. Ker so ga številne ženske obtožile spolnih zlorab ( ja, imel je tudi svojo filmsko šolo, kjer je spolno nadlegovanje zapakiral v »študijski proces«), so ga skenslali. Napovedanega nima niti enega samega filma.

Vsi se spomnimo časov, ko si je Kevina Spaceyja želel vsak režiser. Zdaj si ga ne želi nihče več. Ker so ga številni moški obtožili spolnih zlorab, so ga skenslali. Šesto sezono Hiše iz kart so posneli brez njega, iz filma Ves denar sveta so ga izrezali, film Gore, ki ga je dokončal tik pred izbruhom afere, pa so vrgli v bunker. Že nekaj let nima napovedanega niti enega samega filma.

Kar velja tudi za režiserja Bryana Singerja. Skenslan. Pa za Dustina Hoffmana. Skenslan. Pa za režiserja Bretta Ratnerja in Jamesa Tobacka. Skenslana. In za številne druge igralce in režiserje. Skenslani.

Toda ironično: Donald Trump še vedno ni skenslan. Pa je nadlegoval, mučil, poniževal in zlorabljal moške, ženske, otroke, invalide, vojne heroje, novinarje, nacijo in svet. Za nameček je izgubil še volitve – in se potem povsem osmešil s spodletelim pučem. In kljub temu ni skenslan. Še vedno je tu. On je ta, ki kensla druge – tiste, ki se ne strinjajo z njim. Jasno, predvsem tiste, ki oporekajo njegovi veliki laži – da so mu volitve ukradli.

Izbrisani

Liz Cheney, republikanska kongresnica, predsednica republikanske konference v kongresu (tretji najmočnejši položaj v republikanski hierarhiji), hči nekdanjega ameriškega podpredsednika Dicka Cheneyja, je sicer ves mandat pridno kimala Trumpu in podpirala njegove zakone (in njegove neumnosti, norosti, zlorabe), toda ko je začel po volilnem porazu oznanjati, da je volitve v resnici dobil, a da so mu jih demokrati ukradli, in ko je to veliko laž, podobno Hitlerjevim velikim lažem, kronal s podžiganjem državnega udara (kar se je končalo z brutalnim, krvavim, fašistoidnim napadom na Kapitol, ki so ga izvedli njegovi privrženci), je rekla, da se mu mora republikanska stranka odpovedati. Odpovedati se mora tudi njegovi veliki laži – s tem pa tudi antidemokraciji in postresnični politiki. Sicer »bomo soudeleženi pri njegovih prizadevanjih za razdejanje demokracije«.

Ja, Liz Cheney je hotela skenslati Trumpa. In ja, Trump je skenslal njo.

Ko republikanci ponavljajo veliko laž, da so bile volitve ukradene, legitimirajo še usodnejšo veliko laž – da je treba volilni sistem zdaj »popraviti«.

Ali natančneje: republikanski kongresniki so Liz Cheney, ki je rekla, da bo naredila vse, da se »nekdanji predsednik ne bo več približal Ovalni pisarni«, odstavili s položaja predsednice republikanske konference, namesto nje pa – predvidljivo – izvolili kongresnico Elise Stefanik, ki je fanatično sprejela Trumpovo veliko laž. Po njenem je Trump dobil volitve (v Georgii je samo v okrožju Fulton glasovalo 140 tisoč ilegalcev!), kar pomeni, da je Joe Biden le parazit in vsiljivec – ameriški predsednik je še vedno Trump. Kot je na TV-kanalu Fox News rekel perfidno sladkobni republikanski senator Lindsey Graham: »Najpriljubljenejši republikanec v Ameriki ni ne Lindsey Graham ne Liz Cheney, temveč Donald Trump. On je z naskokom najpriljubljenejši republikanec v deželi. Če ga boste skušali pregnati iz republikanske stranke, bo stranko zapustila polovica ljudi. Nori so poskusi, da bi Trumpa izbrisali iz republikanske stranke. Tisti, ki ga skušajo izbrisati, bodo sami izbrisani.«

Elise Stefanik, ki je nekoč delala za Georgea W. Busha (in leta 2014 postala najmlajša kongresnica v ameriški zgodovini), sicer ni tako pridno kimala Trumpu kot Liz Cheney (ki jo je Trump označil za »zagrenjeno, grozno človeško bitje«), a je prikimala njegovi veliki laži, to pa je ključ – in selektivni kriterij.

Joe Biden je mrtev!

Še več: velika laž je očitno tako »prepričljiva«, da republikanci v Arizoni, ki jo je Trump izgubil, še vedno štejejo glasove. Na vsak način skušajo dokazati, da je Trump dobil volitve – in da je osvojil Arizono. Videti so precej lunatično – kot patetične, groteskne kopije Ramba, ki skušajo dobiti izgubljeno vojno. Pika na i: za ponovno štetje glasov so najeli amatersko revizorsko hišo (Cyber Ninjas), za katero ni še nihče slišal in ki nima praktično nobenih revizorskih izkušenj, ima pa zelo visok prag konspirološke vzdržljivosti – Doug Logan, njen šef, fen velike laži, ki trdi, da bo našel še dodatnih 200 tisoč glasov za Trumpa (Biden je tu zmagal za deset tisoč glasov), lahko v konspirološki norosti tekmuje le s temi, ki so ga najeli. In da ne bo kakega nesporazuma: ponovno štetje glasov bodo izvedli skrivaj – medijev in javnosti ne pustijo blizu. In zakaj ne? Ker bi lahko izdali njihove poslovne skrivnosti!

Republikanci delajo vse, da bi lahko volitve ukradli, zato so tudi zamenjali vse svoje aparatčike, ki niso hoteli razveljaviti izida predsedniških volitev.

Kako dobro se je prijela Trumpova velika laž, je pokazala nedavna predvolilna kampanja za predsednika južnokarolinskih republikancev. Aktualnega predsednika Drewa McKissicka je skušal spodnesti kontroverzni odvetnik Lin Wood, lunatični konspirolog (Joe Biden je v resnici mrtev! nadomeščajo ga dvojniki! pandemija je zarota! prava pandemija je pedofilija!), ki se je v Južno Karolino preselil šele pred nekaj meseci, zato je skušal republikanska srca osvojiti z veliko lažjo – z mitom o tem, da je Trump dobil volitve. Med kampanjo je ponavljal: Trump je gladko dobil volitve!

Trump je predsednik! Trumpu so volitve ukradli!

Lin Wood ni dobil volitev v Južni Karolini (gotovo so mu jih ukradli), toda pritegnil je veliko pozornosti in presenetljivo veliko republikanskih delegatov je glasovalo zanj, pa čeravno se je komaj dobro preselil v Južno Karolino – velika laž je pač lepljiva. Nanjo se je prilepilo tudi 124 upokojenih generalov in admiralov (general William Boykin, krščanski fundamentalist, znan po islamofobiji, viceadmiral John Poindexter, znan iz afere Iran-Contra ipd.), ki so javnost te dni podžgali z odprtim pismom, v katerem trdijo, da so bile volitve ukradene, da je zmagal Trump in da se je Amerika »obrnila v socializem in marksistično obliko tiranske vlade«.

Ne, velika laž ni le sod smodnika, ampak tudi sod brez dna. In iskreno rečeno: ta, ki verjame, da je Joe Biden socialist in marksist, bo verjel tudi, da so bile volitve ukradene. Ni ga treba prepričevati. Hecno je le to, da prav republikanci, ki prisegajo na veliko laž (da so bile volitve ukradene, da je zmagal Trump, da je volilni sistem »naštelan«), stojijo na pozicijah kitajske komunistične partije, ki demokracijo, pravi Liz Cheney, razglaša za »propadli sistem«.

Zgodovinski revizionizem

Velika laž postaja sidro zgodovinskega revizionizma. Hočem reči: tu lahko neposredno – tako rekoč v laboratorijskih razmerah – vidimo, kako nastane zgodovinski revizionizem. Pri nas gre zgodovinski revizionizem takole: drugo svetovno vojno so dobili domobranci! Ali: med drugo svetovno vojno so bili na pravi strani domobranci, ne pa partizani! Ali: antifašističnega boja ni organizirala Osvobodilna fronta! Ali pa: partizani so hoteli oropati ljudi, pa so jih domobranci zaščitili! V Ameriki gre zgodovinski revizionizem takole: volitve leta 2020 so bile ukradene! Ali: volitve 2020 je dobil Donald Trump! Ali pa: tisto, kar se je zgodilo 6. januarja 2021, ni bil poskus državnega udara!

Velika laž, ki poganja republikanski zgodovinski revizionizem, pride v fantazijskem paketu z dodatno lažjo, da tisti – dejansko smrtonosni – napad na Kapitol sploh ni bil napad, da ni šlo ne za vstajo ne za državni udar, da vse skupaj ni bilo nič posebnega ali resnega, le nedolžen in benigen protest (ki ga je pokvarilo nekaj provokatorjev), da se pravzaprav ni nič zgodilo in da Trump ni imel ničesar s tem, kar se je zgodilo. Dokumenti, posnetki in drug dokazni material skrivnostno izginjajo, republikanci izgubljajo spomin, tajnega organizacijskega sestanka v Trumpovem hotelu dan pred napadom na Kapitol se nihče več ne spomni, Trump pravi, da so se njegovi privrženci v Kapitolu »objemali in poljubljali« s kapitolskimi policisti. Kongresna preiskava ne steče in ne steče. Nekateri celo še vedno ponavljajo, da so napad na Kapitol v resnici skrivaj organizirali levičarji in antifašisti, a tega ne počnejo brez razloga – kot namreč kažejo sondaže, to verjame kar 60 odstotkov republikanskih volivcev.

Paul Gosar, republikanski kongresnik slovenskega rodu (iz Arizone!), konspirološki dentist in belski nacionalist, ki se mu je odpovedala večina družine, pravi, da je šlo za »miroljubne patriote«, republikanski kongresnik Ralph Norman se začudeno sprašuje, »kdo pravi, da so bili to Trumpovi privrženci«, republikanski kongresnik Andrew Clyde pa je rekel, da je šlo le za »normalen turistični obisk«. To dokazuje, pravita Sarah Ferris in Nicholas Wu (Politico), »da se republikanska stranka ekstremizira, s čimer pušča malo možnosti za celjenje političnih in psiholoških ran, ki so nastale ob smrtonosnem napadu na kongres«.

Republikanci – podobno kot pri nas Janševa SDS – delajo vse, da bi nacijo čim bolj polarizirali. In tu jim – tako kot Janševi SDS – pride prav vsaka fikcija, vsaka laž, vsaka teorija zarote, vsak zgodovinski revizionizem. Resnice ne znajo več povedati. Zlažejo se, pa četudi bi bilo lažje povedati resnico. Prepad med obema strankama, republikansko in demokratsko, je tako globok in krut kot prepad med Janševo SDS in opozicijo (preostalo Slovenijo, če hočete). Ker živijo v različnih svetovih in različnih stoletjih, se ne morejo več o ničemer dogovoriti. Pogajalskih izhodišč ni niti za vzorec. Janševa SDS drugim strankam oporeka legitimnost – republikanci legitimnost oporekajo demokratski stranki. Ameriški komentatorji se sprašujejo: kaj če bodo republikanci v bližnji prihodnosti poskrbeli še za hujše volilne krize od tiste leta 2020? In kdo pravi, da Janševa SDS v bližnji prihodnosti ne bo imitirala republikanske stranke?

Republikanci zdaj namerno in sistematično minirajo cepljenje: republikanski vplivneži skrivajo, ali so bili cepljeni, Američane pozivajo, naj se ne cepijo, ter širijo laži.

Nič čudnega: ko politiko preplavijo zgodovinski revizionizem in teorije zarote, nastanejo zidovi. Hladni, zlobni, neprebojni. Velika laž se vedno zažre v ljudi. Še malo, pa bodo republikanci začeli prirejati proslave, na katerih se bodo morbidno spominjali Trumpove zmage leta 2020 – in če bi se kdaj tam kot slavnostni govornik pojavil Janša, nas ne bi smelo presenetiti, saj je Trumpa razglasil za zmagovalca in pri tem vztrajal tudi tedaj, ko so ga vsi drugi razglašali za luzerja.

Tisti, ki kontrolirajo preteklost ...

Republikanec, ki ne verjame veliki laži, ki je torej ne slavi, sprejema in oznanja, odpade. Ja, vse naredijo, da bi ga čim prej – in čim bolj demonstrativno – skenslali. Vsem drugim v opomin. Prihodnje leto bodo kongresne volitve, kjer bo v Wyomingu ponovno kandidirala tudi Liz Cheney, toda kandidaturo v njenem volilnem okraju je napovedalo že pet republikancev, ki jo hočejo izriniti – skenslati. Poleg Liz Cheney je ustavno obtožbo proti Trumpu – zaradi podžiganja vstaje – podprlo še devet kongresnikov, ki obenem tudi ne verjamejo Trumpovi veliki laži: kar osem jih bo na naslednjih kongresnih volitvah imelo republikanske protikandidate, ki jih bodo skušali eliminirati – skenslati. Ker so se pregrešili zoper Trumpa – in veliko laž. Šteje le zvestoba veliki laži. Brada Raffenspergerja, državnega sekretarja Georgie, ki na Trumpovo zahtevo ni hotel razveljaviti volilnega izida v Georgii, so že kaznovali – v državni volilni komisiji nima več glasu. Na posebnih volitvah republikanske stranke v različnih državah zmagujejo privrženci velike laži, izgubljajo pa nasprotniki velike laži. Mitta Romneyja, senatorja iz Utaha, so republikanci v Utahu izžvižgali, obenem pa ga razglašali za izdajalca. Privrženci velike laži so nagrajeni, njeni nasprotniki pa kaznovani. Sliši se noro, toda politiko republikanske stranke – njen program, njeno agendo, njeno filozofijo – oblikujejo teorije zarote, z veliko lažjo vred.

Ko so republikanci sprejeli Trumpovo veliko laž, so potrdili, da ne sprejemajo le Trumpa, ampak tudi vse njegove laži. S tem so se kakopak na odprti sceni odpovedali resnici in demokraciji. Zakaj imajo republikanci raje laž kot resnico? Zakaj imajo raje antidemokracijo kot demokracijo? Ker so bebci, pa ne vedo, da je volitve dobil Joe Biden? Ker se ne morejo sprijazniti s strašno, grozno resnico, da je Trump izgubil? Ker je travma tako huda in boleča, da jo lahko presežejo le z eskapističnimi fantazijami in blodnjami? Ker – kot bi rekel George Orwell – »tisti, ki kontrolirajo preteklost, kontrolirajo tudi prihodnost«? Ne. Resnica je vendarle malce bolj komplicirana.

Za začetek: ko republikanci ponavljajo veliko laž, da so bile volitve ukradene (in kot kažejo sondaže, jim večina republikanskih volivcev verjame!), legitimirajo še usodnejšo veliko laž – da je treba volilni sistem zdaj »popraviti«. Tole je rekla republikanska kongresnica Claudia Tenney mreži CNN: »Nihče ne ve, kaj se je zgodilo na volitvah. Ne vemo, ali so bile ukradene ali ne. Liz Cheney ne ve. Jaz ne vem. Predsednik ne ve. Vem le to, da je treba sistem popraviti.« In zakaj ga je treba tako nujno »popraviti«? Logično: da ne bi bilo več mogoče ukrasti volitev! Volilno zakonodajo je treba spremeniti, pa demokrati ne bodo več mogli ukrasti volitev!

Kako ukrasti volitve

In res, republikanci že »popravljajo«. Kot poroča Brennan Center for Justice, so na mizo vrgli že 361 novih restriktivnih, zatiralskih, antidemokratičnih, rasističnih zakonov (največ v Teksasu, Georgii in Arizoni), s katerimi skušajo spremeniti volilno zakonodajo in jo prirediti svojim potrebam. Glasovanje po pošti hočejo odpraviti ali pa radikalno omejiti. Volivce skušajo obremeniti z izpolnjevanjem novih in novih formularjev. Tiste, ki delajo na voliščih, skušajo, pravi Jonathan Chait (New York Magazine), preleviti v zatiralce glasovanja. Nekaterim skupinam – nebelskim, liberalnim – skušajo otežiti volilno registracijo in oddajo glasu, obenem pa skušajo olajšati izbrise z volilnih seznamov. V Arizoni se izbris obeta 150 tisoč nerednim volivcem, zaradi česar ne bi mogli več voliti po pošti – ja, izbris bo najbolj prizadel nebelce, starejše in neodvisne volivce, ki volilnih pol ne dobijo avtomatično. Z eno besedo: republikanci skušajo volilno pravico omejiti. Tako kot so nekoč volilno pravico omejevali črncem.

Republikanci – podobno kot pri nas Janševa SDS – delajo vse, da bi nacijo čim bolj polarizirali. In tu jim – tako kot Janševi SDS – pride prav vsaka fikcija, vsaka laž, vsaka teorija zarote.

Kaj se bo zgodilo letos (kot vedno po popisu prebivalstva), pa itak ni skrivnost: v državah, ki jih zakonodajno obvladujejo republikanci, bodo začeli zelo agresivno preurejati in na novo izrisovati volilne okraje, alias »kongresne« okraje – jasno, preuredili in izrisali jih bodo tako, da bodo pisani na kožo republikancem. Namen je jasen: čim več volilnih okrajev preurediti in izrisati tako, da demokrati v njih ne bodo več mogli zmagati. Nikoli. V tistih državah, v katerih imajo republikanci v lokalnih kongresih zakonodajno večino, je to neizbežno, saj republikanci kontrolirajo proces preurejanja in izrisovanja. Tragedija je kakopak v tem, da je držav, ki jih zakonodajno obvladujejo republikanci, precej več kot tistih, ki jih zakonodajno obvladujejo demokrati. Nov izris volilnih okrajev bo oblikoval politično prihodnost Amerike. Republikanci to vedno počnejo: preurejajo in na novo izrisujejo volilne okraje. Ob vsaki priložnosti. Samovoljno. Brezobzirno. In prav zato, ker volilne okraje nenehno izrisujejo po svoji podobi, zdaj ne morejo verjeti, da so na volitvah izgubili. Hej, pa saj smo si »naštelali« volilne okraje? Zdaj si jih bodo »naštelali« še bolj agresivno – in še bolj ekstremno. In tu imajo podporo konservativnega, prorepublikanskega vrhovnega sodišča, ki je odločilo, da zvezna sodišča ne morejo več odločati o primerih, ki zadevajo radikalno preurejanje volilnih okrajev, kar pomeni, da bodo imeli republikanski zakonodajalci proste roke in da bodo lahko volilne okraje risali po svoji podobi.

Kaj to pomeni, je na dlani: republikanci si bodo s tem prisvojili – »pririsali« – dodatne sedeže v kongresu (od 15 do 20, kar bo dovolj za osvojitev kongresne večine, napoveduje portal Intercept), obenem pa bodo tudi v lokalnih kongresih utrdili večino, ki jim bo omogočala nove in nove spremembe volilne zakonodaje ter novo in novo preurejanje volilnih okrajev. »Osnovna republikanska strategija gre takole,« pravi Ryan Cooper (The Week): »Najprej si pridobijo kontrolo v državni zakonodaji, potem volilne okraje preuredijo tako, da volitev praktično ne morejo več izgubiti, obenem pa to dodatno zaščitijo z zatiralsko volilno zakonodajo, ki liberalcem oteži glasovanje.« To so republikanci, ki »hočejo na dolgi rok odpraviti demokracijo in uvesti enopartijsko vladavino«, storili po popisu prebivalstva leta 2010 – in to bodo storili zdaj, tako da bodo pripravljeni na kongresne volitve 2022 in predsedniške 2024 (na katerih naj bi ponovno kandidiral Trump, ki verjetno računa, da ga bo ves ta populistični trušč rešil pred vsemi sojenji, ki ga čakajo).

V nekaterih zveznih državah so že tudi spremenili – ali pa hočejo spremeniti – način razdelitve elektorskih glasov, toda povsod tako, da bodo s tem profitirali republikanci. Recimo: v Wisconsinu zdaj zmagovalec osvoji vse elektorske glasove – po novem bi predsedniški kandidat osvojil le toliko elektorskih glasov, kolikor volilnih okrajev bi osvojil. Republikanci so volilne okraje v zadnjih desetih letih tako močno preuredili, da jim to zdaj ustreza. V Nebraski, kjer zdaj predsedniški kandidat osvoji le toliko elektorskih glasov, kolikor volilnih okrajev osvoji, pa bodo uvedli sistem, po katerem zmagovalec dobi vse elektorske glasove. Tako pač ustreza republikancem, ki so oba volilna okraja preuredili po svoji lastni podobi.

Republikanci delajo torej vse, da bi lahko volitve ukradli, pravi Jonathan V. Last (Bulwark), zato so tudi zamenjali vse svoje aparatčike, ki niso hoteli razveljaviti izida predsedniških volitev. V Georgii, v kateri je presenetljivo zmagal Biden, so že spremenili volilno zakonodajo: neposredno kontrolo nad državno volilno komisijo ima po novem kar lokalni kongres, ki ga obvladujejo republikanci, poleg tega pa so mnogim – posebej nebelcem – otežili volilno registracijo in oddajo volilnega glasu (kar je sprožilo številne ekonomske bojkote Georgie). V Arizoni, v kateri je prav tako presenetljivo zmagal Biden, so republikanci lansirali zakon, po katerem bo mogoče volilni izid razveljaviti – in lokalni kongres, zakonodajno telo, bo to lahko storil kadarkoli pred inavguracijo.

»Tako kot Trumpov poskus volilne kraje se tudi to dogaja pri belem dnevu,« pravi Cooper in dodaja: »Če bodo republikanci na kongresnih volitvah leta 2022 osvojili predstavniški dom in senat ter obdržali nadzor v zakonodajnih telesih peščice ključnih držav, bodo leta 2024 zlahka ukradli volitve.«

Mutirate lahko v komunista!

Republikanci bodo vse svoje volilne kraje upravičevali z veliko lažjo – ker so demokrati ukradli volitve, lahko ponovno demokratsko krajo volitev preprečimo le tako, da mi sami ukrademo volitve! Republikanci so se z januarskim poskusom državnega udara sicer osmešili, pravi Amanda Marcotte (Salon), toda vse to jim je pokazalo in razsvetlilo pot: »Zakaj bi na volitvah zmagali, če pa jih lahko ukrademo!?«

Zato so tako zvesti veliki laži. In zato so tako zvesti Donaldu Trumpu. Ne, tako zvesti mu niso zato, ker bi ga tako zelo ljubili, temveč zato, da bi lahko v imenu fašistoidnega revizionističnega mita o ukradenih volitvah spreminjali volilno zakonodajo, si prirejali volilne okraje in volilni sistem ter kradli volitve.

Nič jih ne bo ustavilo. Thom Hartmann (Economy for All) celo pravi, da zdaj namerno in sistematično minirajo cepljenje: republikanski vplivneži skrivajo, ali so bili cepljeni, Američane pozivajo, naj se ne cepijo, ter širijo laži, dezinformacije in teorije zarote. V cepivu so čipi! Tisti, ki so preboleli covid, so že imuni! Cepivo spreminja vašo DNK, tako da lahko mutirate v komunista! Povečati hočejo število okužb, zmanjšati precepljenost, preprečiti čredno imunost, podžgati pandemijo in s tem ustaviti ekonomijo, slaba ekonomija pa bi demokratom pokvarila kongresne in predsedniške volitve – tako kot jih je pokvarila Trumpu.

Republikanci se obnašajo tako, kot so se Američani obnašali v Vietnamu: to deželo moramo uničiti, da bi jo odrešili! Odrešimo jo lahko le tako, da jo uničimo! Mi smo maščevanje!

Desnica postaja vse hujši problem. Ne pozabite – Gaze ne raketira Izrael, temveč izraelska desnica.