Kaj je sploh še resnično(st)?

Petnajsti mednarodni festival Svetlobna gverila na ljubljanskih ulicah in trgih, v parkih in na nabrežjih ter v galerijah

Od 24. maja do 19. junija bo Ljubljano znova razsvetlila Svetlobna gverila. Številne svetlobne instalacije, objekti in projekcije, ki jih bo mogoče videti na ljubljanskih ulicah in trgih, v parkih in na nabrežjih, ob tem pa še na dveh galerijskih postavitvah, sestavljajo jedro tokratnega festivala svetlobe, ki letos obeležuje svojo petnajsto izdajo. Letošnje projekte navdihuje Resničnost, kar je tudi tema tokratnega festivala: živeta, občutena, izmuzljiva, varljiva, navidezna, razširjena … Kaj je sploh še resnično(st), kaj pa zgolj manipulacija oziroma propaganda? Kuratorja festivala: Katerina Mirović in Marko Vivoda.

Projekte navdihuje resničnost: "Resničnost, ki nas obdaja, nosi nešteto različnih obličij, ki jih ljudje doživljamo izrazito subjektivno. S temo festivala želimo izpostaviti varljivost ter izmuzljivost resničnosti, ki je marsikdaj odvisna od naših čutov oziroma dojemanja, po drugi strani pa naglasiti nekatere ključne problematike, ki oblikujejo dandanašnjo izkušnjo resničnosti in ki posledično nakazujejo tudi našo prihodnost," so zapisali organizatorji festivala.

Sodelujoči umetniki so se na seciranje resničnosti odzvali zelo različno: "Med izstopajočimi vsebinskimi poudarki velja denimo izpostaviti temo ekologije, skrbi za usodo planeta oziroma človeka, kar se nemalokrat razodeva v izrazito distopičnih, mestoma pa tudi resigniranih tonih. Resničnost marsikaterega posameznika so močno zaznamovale epidemija in družbeno-politično spremembe, ki jih pod njenim okriljem v lokalnem kontekstu uvaja aktualna vlada," so še zapisali.

Na osredni razstavi v Galeriji Vžigalica bodo na ogled trije projekti. Poljski umetnik Robert Sochacki se bo predstavil z  ambientalno instalacijo Vmes, ki je zasnovana kot nekakšen odtujen meditacijski prostor, ki spodbuja opazovanje in refleksijo dualizma dveh resničnosti - naravnega, čutnega sveta in njegove digitalizirane, dehumanizirane inačice.

Italijanski umetnik Alessandro Lupi bo predstavil dve deli, Sence in Sekunde. "Gre za projekta, ki se duhovito poigravata s človeškimi čuti in razumom oziroma z našo percepcijo časa in prostora," je v besedilu ob razstavi zapisal Matjaž Brulc. Slovenski dvojec Beam Team, ki se mu pridružujeta še programer Aleš Zupanc in oblikovalec zvoka Črt Trkman, pa bo razstavil interaktivno instalacijo Mreža, ki raziskuje percepcijske zanke slišne in vidne resničnosti.

V Mali galeriji Banke Slovenije bo na ogled svetlobno-zvočna instalacija Tilna Sepiča Kozmični dež, ki jo sestavlja napeta žičnata mreža, ki povezuje aparate – detektorje kozmičnih žarkov, sestavljene s pomočjo svetlobnih oziroma kinetičnih elementov. Bliski svetlobe in gibanje elektromagnetov, ki generirajo zvok, so odvisni od zajetih signalov iz mionskih detektorjev, ki jih je umetnik izdelal po zgledu odprtokodnega projekta Cosmic Watch (MIT). Prostorska postavitev je zastavljena z abstraktnim ter minimalističnim besednjakom, ki skuša vizualizirati nevidni naravni fenomen; gledalcu tako omogoča čutno izkušnjo fizikalnih in kozmičnih dogodkov.

Do 19. junija bodo na ogled še številne instalacije po mestu. Na Trgu francoske revolucije in pri Gledališču Glej bo Brina Ivanetič predstavila instalacijo Kalejdoskop, Aleksandra Stratimirović bo na vrtu pri Križevniški cerkvi predstavila projekt Blišč, ki se navdihuje pri srednjeveški mistični ikonografiji skrivnostnega vrta, Janez Grošelj pa bo na Gosposvetski ulici postavil instalacijo Zajezeni, ki problematizira vlogo daha kot svojevrstnega biološkega orožja. Nika Erjavec bo na Bregu predstavila projekt V/pogled, Marko Batista na Ribjem trgu avdio-vizualno instalacijo Anychrome, Danilo Milovanović na Križevniški projekt Refleksije, v katerem se loteva prebrisanega preigravanja praks, ki jih mesto uporablja pri odstranjevanju grafitov.

Pri zasnovi programa so se pri Svetlobni gverili ponovno povezali s številnimi izobraževalnimi institucijami in mladim ustvarjalcem tako omogočili uresničitev njihovih idejnih zamisli; levji delež projektov gre tokrat ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. V sklopu Laboratorija Svetlobne gverile pa so pripravili tudi obsežnejšo delavnico, kjer so udeleženci ustvarjali na preseku fizičnega in virtualnega prostora.

Program si lahko ogledate na tej povezavi >>