Protesti v podporo Palestini potekajo po celi Evropi, ne zgolj v Sloveniji

Solidarno s Palestinci

Na petkovem protivladnem protestu se je v Ljubljani spet zbrala množica več tisoč ljudi, ki je vladi postavila ultimat, naj v roku sedmih dni odstopi, sicer lahko prihodnji petek pričakuje »vseslovensko vstajo«. Poleg pozivanja k odstopu je protest minil v luči izražanja podpore Palestini. Protestnikom so se pridružili tudi člani gibanja za pravice Palestincev, ki so med drugim opozorili na neprimernost vladnega izražanja podpore Izrealu in izobešanje izraelskih zastav. Podobni protesti v podporo Palestini so v zadnjih dveh tednih potekali po celi Evropi.

Po zaostritvi razmer med Izraelom in Palestino se je v času nakbe – tudi tako imenovanega dneva katastrofe, v kateri je bilo po ustanovitvi Izraela pregnanih več sto tisoč Palestincev – po celi Evropi zbralo več tisoč ljudi, ki so hoteli izraziti podporo Palestini. Ti tako niso nekaj nenavadnega, nek slovenski unikum, kot bi ga rad prikazal premier Janez Janša. Ta je v tvitu namreč svoje sledilce vprašal, če si predstavljajo, »da v Nemčiji sin vrhovnega državnega tožilva«, ob čemer je mislil na vidnejši obraz petkovih protestov, Jašo Jenulla, »nekaznovano organizira nezakonita zbiranja v podporo terorizmu«. Palestinske protestnike, ki so – podobno kot po številnih evropskih državah – prišli izraziti svojo podporo Palestini, je označil z besedami, da so »podporniki teroristične organizacije Hamas«.

Do prvih protestov je prišlo že 12. maja v Bruslju in v Parizu, sledili so jima še naslednji dan v Milanu in tudi v Ljubljani – te so se pridružili petkovemu protestu za pitno vodo. Do največjih protestov je prišlo prejšnjo soboto, 15. maja, na dan nakbe. Protesti so na ta dan odjeknili v več francoskih mestih – v Lillu, Lyonu, Marseillu, Strasbourgu, Toulousu in ponovno v Parizu –, podobno tudi po večih italijanskim in nemških mestih, vključno z Rimom in Berlinom. Podporo Palestini so protestniki izrazili še v Avstriji, Španiji, na Nizozemskem in na Poljskem, v Grčiji ter v Angliji. Protesti so potekali tudi širom Združenih držav Amerike.

Petkove proteste v Ljubljani je sicer ponovno pričakalo večje število policistov. O zastraševanju s strani policije so pisali tudi v Ambasadi Rog. Ob hoji do Trga republike, kjer so člani gibanja za pravice Palestincev napovedali tiskovno konferenco, naj bi jih v Miklošičevem parku obkolilo okoli 60 policistov specialne enote, jih »stisnilo v kot ene od bližnjih stavb in začelo popisovati vse ljudi arabskega porekla« in kasneje tudi ostale. »Mnogim so napisali kazni, saj naj bi nosili nevarne predmete (palice, na katerih so bile zastave in transparenti),« so zapisali v sporočilu za javnost. »Vzeli so tudi balone v palestinskih barvah.«

Na protestu je prišlo do prerivanja med protesniki in policisti, ob čemer so protestniki opozorili na znake policijskega nasilje. Uradno je bil lažje poškodovan en človek, dvema protestnikoma je bila odvzeta prostost. Policijska uprava Ljubljana je sporočila, da se zoper tri posameznike vodi tudi postopek o prekršku po zakonu o javnih zbiranjih in zakonu o nalezljivih boleznih. Ugotovljenih naj bi bilo enajst kršitev zaradi udeležbe na shodu, dvanajst kršitev zakona o javnem redu in miru in po dve kršitvi zakona o osebni izkaznici in zakonu o javnih zbiranjih.

Ob tem je nujno še omeniti, da so od danes dalje dovoljena zbiranja brez omejitev glede na število udeležencev, kar pa ne velja tudi za spontane oziroma neprijavljene shode. Ti ostajajo prepovedani, čeprav veljajo za eno od legitimnih in legalnih oblik javnih shodov.