Polni nogometni stadioni in prazen Trg republike?

Pretekli konec tedna smo bili ponovno priča podobam iz nekih drugih časov. V soboto popoldne je Mura pred polnimi tribunami v Mariboru prvič postala državni nogometni prvak. V nedeljo je v Murski Soboti sledilo veselje večtisočglave množice. Na drugi strani države, na Goriškem, smo imeli kolesarski praznik, ko je druga največja kolesarska dirka na svetu, italijanski Giro, zavila v Slovenijo, tu pa jo je pričakala nepregledna vzklikajoča množica. Dan oziroma dva pred tem, v petek, se je kako uro pred tradicionalnim protivladnim protestom pred državnim zborom zbrala manjša skupina predstavnikov palestinske skupnosti in njihovih podpornikov, ki je v primerjavi z omenjenima druženjema v precejšnjem obsegu upoštevala samozaščitne epidemiološke ukrepe. A policija je dogodek nasilno prekinila in nekaj ljudi odpeljala.

Če je še kdo dvomil, da vladajoče politične opcije ne zanima virus, pač pa to, kako ga politično izkoristiti, so mu dogodki iz preteklega konca tedna verjetno dokončno razblinili dvome. Isto se je najbrž zgodilo z dvomi, ali vlada policijo res uporablja kot orodje za doseganje svojih (nedemokratičnih) ciljev ali ne. Druženja številnih nogometnih navijačev in kolesarskih navdušencev niso spremljale (ali prekinile) enote policistov, oboroženih za boj z množicami. Shod maloštevilnih vladnih oporečnikov pač. Čeprav so prejšnji teden Palestinci protestirali po vsej Evropi, v Washingtonu in celo Tel Avivu. Povsod so lahko izrazili svoj gnev. V Sloveniji ne.

O vsem tem, o zlorabi policije v politične namene, o policijskem nasilju, o represiji, so nekaj dni pred tem spregovorili na virtualni okrogli mizi v organizaciji Pravne mreže za varstvo demokracije in časnika Dnevnik. Med vsemi očitki vladi in policiji je gotovo na prvem mestu ta, da policija po nareku vlade izvaja bolj ali manj vse »epidemiološke« represivne ukrepe brez ustrezne zakonske podlage. Kot je dejala dr. Katja Filipčič z ljubljanske Pravne fakultete: »Ukrepi, ki močno posegajo v naše pravice, potrebujejo ustrezno pravno podlago. Če je nimajo, gre za samovoljno poseganje države v naše pravice.« Opozorila je, da vlada nima pooblastila za omejevanje zbiranja in shodov, saj ustava določa, da je takšno omejevanje mogoče samo z zakonom, vlada pa kljub temu to že več kot leto počne zgolj z odloki.

Poleg vlade odgovornost za neupravičeno povečanje policijske represije nosijo vsi (novi) policijski šefi, ki upoštevajo politična merila namesto strokovnih.

Poleg tega, še dodaja profesorica kazenskega prava, so kazni v obliki predpisanih glob za epidemiološke prekrške odločno previsoke. Glede na hudost prekrška in glede na višino kazni za druge prekrške. Globe je sicer že na začetku epidemije zvišala sedanja vlada, in sicer za desetkrat – z najmanj 40 evrov na najmanj 400. S tem so v Sloveniji začele veljati kazni, ki so tudi absolutno med višjimi v EU, zagotovo pa najvišje relativno, glede na življenjsko raven oziroma BDP.

Strokovnjak za policijska pooblastila s Fakultete za varnostne vede dr. Miroslav Žaberl je javno omenil pravega krivca za vsesplošno krepitev represije. Kritike po njegovem mnenju ne gre usmerjati predvsem zoper policiste, temveč zoper vlado, ki sprejema represivne odloke, zoper ustavno sodišče, ki izjemno počasi rešuje pobude v zvezi z vladnimi odloki, zlasti pa zoper policijske vodje, ki so »nekritično sledili zahtevam politike«.

Kaj pa protivladni shodi, ki jih je policija po nareku notranjega ministra obravnavala kot najresnejšo epidemiološko grožnjo, čeprav to nikoli niso bili? Predstavnik uprave uniformirane policije na GPU Alojz Sladič je na omenjeni spletni okrogli mizi pojasnil, da je policija na skupno 525 protestnih shodih v obdobju enega leta zaznala 48 različnih kaznivih dejanj. »Glede na število protestov je ta številka majhna,« je dejal Sladič. Sploh, ker se je večina kaznivih dejanj zgodila na edinem nasilnem protivladnem protestu, od katerega so se petkovi kolesarji že vnaprej distancirali. Kljub temu, priznava Sladič, je policija na sicer mirnih shodih, kjer so se upoštevale epidemiološke omejitve, »izvedla okoli 1500 postopkov ugotavljanja identitete, izdala okoli 1500 prekrškov po zakonu o nalezljivih boleznih in 132-krat uporabila prisilna sredstva«.

V torek je generalni direktor policije Anton Olaj, ki ga je imenovala sedanja vlada, ob predstavitvi letnega poročila za lansko leto zatrdil, da statistika ne kaže, da bi bila policija lani kaj bolj represivna kot prejšnja leta. No, hkrati je predstavil tudi izsledke lastne javnomnenjske raziskave o zaupanju javnosti v policijo, ki jo opravljajo vsaki dve leti. Policiji zaupa le še 30 odstotkov vprašanih, več kot polovica manj kakor pred dvema letoma, ko je uživala 67-odstotno zaupanje državljank in državljanov.