Ukradeni Partizan

Trnovčani so ostali brez srca soseske

Igrišče Športnega društva (ŠD) Trnovo, ki je med prebivalci Trnovega še vedno znano pod imenom Partizan, je desetletja veljalo za središče družabnega dogajanja. Nato je prišla epidemija in z njo povezani ukrepi, zaradi katerih je bilo treba športni park zapreti. A poleg table, ki je zgolj začasno prepovedovala uporabo parka, se je nenapovedano pojavila še ograja. Trnovčani so čez noč ostali brez Partizana.

»Naši otroci so tam preživljali popoldneve, mame in očetje ter babice in dedki so klepetali ali se igrali z njimi, igrišče za košarko je bilo vedno polno mladeničev ali odraslih, otroška igrala in peskovnik so bila stalno zasedena, igrišče smo najemali za rojstne dneve in šolske piknike,« so v pismu ljubljanskemu županu zapisali Trnovčani, zbrani v skupini Civilna iniciativa za ohranitev Športnega parka Trnovo. Ti namreč svojega osrednjega prostora za druženje v soseski ne morejo več uporabljati, odkar jim je društvo, odgovorno za park, vstop deloma prepovedalo, hkrati pa odstranilo otroška igrala, zasulo otroški peskovnik in zagradilo dostope. Pod pritiskom javnosti je dostop v park zdaj dovoljen v omejenem obsegu, a vse bolj je videti, da je Partizan izgubljen.

Kje se je zapletlo? Otroško igrišče in športne površine, ki so sodili k Partizanu, so bili ob vzpostavitvi v skladu z načeli urejanja prostora ena od nujno potrebnih javnih infrastruktur za pridobitev gradbenega dovoljenja za sosesko Trnovo. Del zemljišča skupaj s športno dvorano je v denacionalizacijskih postopkih nato pridobila Športna unija Slovenije, del zemljišča pa ŠD Trnovo. Društvo je postalo lastnik parka leta 2018, ko mu je Športna unija Slovenije z darilno pogodbo izročila zgradbo in pripadajoča zemljišča. Leto kasneje se je društvo odločilo, da stavbno pravico na delu podarjenih parcel in večini svojih podeli s podjetjem Trnovček, ustanovljenim samo leto prej. V njem je ŠD Trnovo takrat še imelo 50-odstotni delež, 50-odstotni delež pa je pripadal osmim vodilnim funkcionarjem društva. Ob dokapitalizaciji podjetja leta 2020 se je delež ŠD Trnovo zmanjšal na nekaj manj kot 25-odstotkov, pri čemer si je osmerica funkcionarjev zagotovila tako rekoč popoln vpliv v podjetju, ki naj bi športni park upravljalo v prihodnje.

Člani iniciative, ki je nastala na pobudo Trnovčanov, so ob zaprtju posumili, da vodstvo društva namerava obnoviti projekt, ki ga je pred leti načrtovalo podjetje Trnovski projekt. V okviru tega naj bi na območju v prihodnjih letih zraslo več objektov – od teniških igrišč in zasebnega medicinskega objekta do podzemne garažne hiše. Pri tem opozarjajo, da občinski prostorski načrt določa, da park spada med družbeno infrastrukturo za šport in da odlok o podrobnem občinskem prostorskem načrtu še posebej določa, da ni dopustno ograjevanje območja, del površin pa je opredeljen kot javno dobro oziroma javna površina.

Ker so Trnovčani zaradi vplivnih članov društva naleteli na zaprta vrata, Četrtna skupnost Trnovo pa se je odločila, da jim ne more pomagati, saj gre za zemljišče v zasebni lasti, zdaj pozivajo ljubljanskega župana Zorana Jankovića, naj jih sprejme na dnevu odprtih vrat, predvidoma 1. junija, in prisluhne stiski, v kateri se je znašla skupnost, ki ji je bil ukraden Partizan