Madžarsko življenje s političnimi sodniki

Madžarski mediji so lani objavili fotografije zunanjega ministra Pétra Szijjárta, ki so ga prikazovale med preživljanjem dopusta z družino na Jadranskem morju. A ne kjerkoli, v apartmaju ali hotelu na Hrvaškem, temveč na krovu 20 milijonov evrov vredne luksuzne jahte z rahlo pretencioznim imenom Lady Mrd.

Jahta, registrirana na Malti, je bila, kot so ugotovili madžarski novinarji, v lasti madžarskega oligarha Lászla Szíjja. Ta je, mimogrede, povezan tudi s Slovenijo in s stranko SDS. Ima tesne poslovne odnose z drugim madžarskim oligarhom, Karolyjem Vargo, ki je pred leti pošiljal denar stranki SDS za nakupe ali dokapitalizacijo njenih medijev Nova24 in tednika Demokracija. Szíjj je poleg tega še poslovni partner najpomembnejšega madžarskega oligarha Lőrinca Mészárosa, ki je, prvič, znan kot Orbánov najboljši prijatelj, drugič pa kot poslovnež, ki je v zadnjih letih na Madžarskem obogatel hitreje kot Mark Zuckerberg v ZDA.

Torej, madžarski novinarji so lani zunanjega ministra zasačili, kako se sonči na že omenjeni luksuzni jahti. Še posebej neprijetno je bilo zanj to, da je v istem času na družabnih omrežjih objavljal fotografije, kako v obleki med koronsko krizo trdo dela v svoji budimpeški pisarni. Poleg tega je v približno istem času njegov šef, madžarski premier Viktor Orbán, Madžare pozival, naj dopust raje preživijo na svojem Balatonu kot na Hrvaškem.

Za številne Madžare je sodu izbil dno izid enega največjih javnih gradbenih razpisov že mesec po aferi Lady Mrd, na katerem so zmagala ravno podjetja Lászla Szíjja. Štirje madžarski najstniki, vsi stari 17 let, so se tedaj odločili za protestno akcijo. Pred stavbo madžarskega zunanjega ministrstva so na eno od parkirnih mest z vodenimi barvami narisali podobo jahte z napisom »Lady MRD«, češ, minister, tukaj jo lahko parkiraš.

Napis bi sicer z asfalta spral že prvi dež, a so se madžarske oblasti še pravočasno odzvale. Prišli so pristojni in ga primerno zaščitili kot dokaz ter proti mladim »vandalom« začeli ustrezne postopke. Januarja letos so mladoletniki dobili odločbo, s katero so jih seznanili, da je bil proti njim aktiviran poseben postopek varstva mladoletnih prestopnikov, v skladu s katerim bodo pristojni obiskali njihove družine in presodili, ali je otrokom treba določiti novega skrbnika.

Skupina najstnikov se je na odločitev pritožila, saj so pri protestu udejanjali zgolj pravico do svobode govora, madžarsko sodišče pa je pred štirinajstimi dnevi pritožbo zavrnilo, ker v konkretnem primeru menda ni šlo za svobodo govora, ampak za vandalizem. Razlog naj bi bil v tem, da bi morali opazovalci, če je res šlo za izražanje političnih stališč, njihove vzgibe razumeti. »Izražanje političnih stališč mora biti jasno tistim, ki jim je namenjeno,« je zapisalo sodišče, ki ni upoštevalo niti tega, da mladostniki doslej niso bili kaznovani.

Opisani primer je eden zadnjih, ki kažejo, kako politično kontaminirano je madžarsko pravosodje po skoraj desetletju pritiskov. Podobno kot na Poljskem je Orbán po prevzemu oblasti leta 2010 začel izvajati temeljite ustavne reforme, s katerimi je predvsem svoji stranki Fidesz zagotovil širok in dolgotrajen vpliv. Poleg podreditve najpomembnejših medijev, neodvisnih agencij in volilnega sistema se je na tnalu znašlo tudi pravosodje.

Leta 2011 je Orbánova vlada z ustavno reformo kar razveljavila vse prejšnje odločitve ustavnega sodišča, vso njegovo pravno prakso od leta 1989. Potem je ustavnemu sodišču odvzela pristojnost odločanja o davčnih zakonih. Ključna ukrepa za prevzem nadzora nad pravosodjem pa sta bila odločitev parlamenta o znižanju upokojitvene starosti za sodnike na 62 let in hkrati odprtje novih sodniških položajev, tudi recimo razširitev sodniških mest v ustavnem sodišču, kamor je nato oblast postavila sebi lojalne kadre.

Ena od zadnjih spornih kadrovskih potez je bila izpeljana oktobra, ko je madžarski parlament za predsednika vrhovnega sodišča za prihodnjih devet let imenoval Zsolta Andrása Vargo – ta se je pred tem izkazal kot pomočnik madžarskega generalnega državnega tožilca. Njegovo imenovanje je bilo predvsem politično tudi zato, ker Varga še nikoli ni delal kot sodnik, ta pogoj za zasedbo najpomembnejše funkcije v pravosodju so zato v Orbánovi vladi izbrisali. Jasno, da je takšnemu imenovanju nasprotoval madžarski sodni svet, a po novi zakonodaji ga je parlament lahko preglasoval.

POVEZAVA DO GLAVNEGA ČLANKA >>