Na stiske na protestih opozarjajo tudi študenti

Študentska fronta

Že mesec dni je na petkovih protestih prisotna Študentska fronta. Gre za samoorganizirano skupino študentov – velik del se jih je protestov udeleževal že prej –, ki bi rada opomnila tudi na težave, s katerimi se je v zadnjem letu spoprijemalo študentovstvo. Podobno kot prejšnje petke so se člani Študentske fronte tudi ob vseslovenski vstaji 28. maja zbrali pred ljubljansko univerzo. Še preden bi lahko odrinili proti Prešernovemu trgu, pa so k njim pristopili policisti.

»Vprašali so nas, ali so stvari na tleh naše,« razlaga tam prisotna študentka biotehnologije Klara Jurečič. »Pri čemer so mislili na transparente, ki smo jih pripravili za shod.« Policisti so nato od njih zahtevali osebne dokumente, saj naj bi bil obstajal sum o storitvi prekrška – ta je, da so se nameravali udeležiti napovedanega shoda. Ker sprva niso hoteli izročiti dokumentov, naj bi bile vpoklicane še okrepitve. »Potem smo dokumente vseeno dali, pozneje pa so nam povedali, da lahko pričakujemo globo zaradi oviranja policijskega postopka,« pove Klara Jurečič, ki zdaj, skupaj s še štirimi kolegi, pričakuje obvestilo o globi.

Incident so opazili pri Pravni mreži za varstvo demokracije (PMVD), ki je med protestom izvajala monitoring – zanj se je odločila predvsem zaradi mnenja udeležencev protesta teden prej, da je proti njim policija uporabljala čezmerno silo. Poleg omenjenega dogodka so pri PMVD v poročilu omenili še prisotnost udeležencev protesta na Študentskem kampusu, »kjer je posredovanje policije minilo brez interakcije s protestniki«.

S protestom pred kampusom so študenti želeli izkazati nezadovoljstvo z vodstvom Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU), ki naj bi se bila med epidemijo slabo odzivala na njihove stiske, hkrati pa je njeno delovanje zaznamoval poskus odtegnitve sredstev Radiu Študent. Skupina protestnikov se je zato odpravila proti kampusu – po njihovih navedbah naj bi jih bilo okoli sto –, tam pa so naleteli na zaprta vrata. Protestnikom je uspelo vdreti na dvorišče kampusa, v podporo radiu so izobesili zastavo, nato pa se razbežali še pred prihodom policije.

S pristojne policijske uprave so sporočili, da so »bili obveščeni o večji skupini oseb, ki pred stavbo na Pivovarniški ulici povzročajo škodo«. Ugotovljeno je bilo, »da je več oseb poškodovalo dvoriščna vrata in inventar pred stavbo«. Pri tem naj bi bilo povzročene za nekaj sto evrov gmotne škode.

Predsednik ŠOU v Ljubljani Klemen Petek je dogodek obsodil, hkrati pa zapisal, da so bili med protestniki tudi sodelavci Radia Študent. Zato je vodstvu organizacije predlagal, »da resno razmisli o nadaljnjem sodelovanju s sodelavci, ki izvajajo in spodbujajo nasilje«. Strinjanje z njim je izrazil tudi Dominik Štrakl, predsednik Slovenske demokratske mladine, podmladka stranke SDS. Pri tem je pripomnil, da podpirajo »prizadevanje ŠOU v Ljubljani, da preneha financirati Radio Študent ter njegovo enostransko politično propagando«.

Na Radiu Študent so Petkove navedbe označili za neresnične in žaljive, v vsem skupaj pa vidijo predvsem poskus diskreditacije radia. »Sprašujemo se, ali niso lažne obtožbe in podtikanja le še eden v vrsti manevrov, s katerimi se želi predsedstvo ŠOU znebiti bremena ustanoviteljstva najstarejše neodvisne študentske radijske postaje v Evropi,« so zapisali. Dogajanje so sicer res spremljali nekateri novinarji z radia, a so tam zgolj opravljali svoje delo. Radio Študent je ob tem zapisal, da bo »raziskal pravne možnosti, da zaščiti dobro ime svojih novinarjev in urednikov«, saj je Petek v izjavi nekatere omenil poimensko.