18. 6. 2021 | Mladina 24 | Kultura | TV
Kača na drevesu, tiger na dvorišču
Obetavno so se v Tedniku lotili problematike kupovanja eksotičnih živali, naredili pa cenen kolaž o zasebnih živalskih vrtovih
Tiger, nekdaj cirkuška žival, danes živi v zasebnem živalskem vrtu v Horjulu.
© TV Slovenija
Kupovanje eksotičnih živali je le še ena razvada sodobnega človeka. Danes je popolnoma jasno, da eksotičnim živalim ni prav nič zabavno živeti v stanovanjih in hišah v zanje običajno vremensko nesprejemljivi Sloveniji le zato, da so lahko »v ponos« in ogled svojim lastnikom in njihovim znancem. Vsak jih lahko razume in vsak bi jih moral razumeti. A po zahodnem svetu trend nakupovanja kač, kuščarjev, pajkov, opic … do medvedov in tigrov prav nič ne upada. Tema je torej zanimiva in oddaja Tednik na TV Slovenija je šla v pravo smer in celo malce podprla ministrstvo za kmetijstvo, ki želi narediti popis vseh tovrstnih živali po slovenskih domovih ter uvesti jasna pravila in pogoje, pod katerimi lahko žival pride in živi v Sloveniji.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
18. 6. 2021 | Mladina 24 | Kultura | TV
Tiger, nekdaj cirkuška žival, danes živi v zasebnem živalskem vrtu v Horjulu.
© TV Slovenija
Kupovanje eksotičnih živali je le še ena razvada sodobnega človeka. Danes je popolnoma jasno, da eksotičnim živalim ni prav nič zabavno živeti v stanovanjih in hišah v zanje običajno vremensko nesprejemljivi Sloveniji le zato, da so lahko »v ponos« in ogled svojim lastnikom in njihovim znancem. Vsak jih lahko razume in vsak bi jih moral razumeti. A po zahodnem svetu trend nakupovanja kač, kuščarjev, pajkov, opic … do medvedov in tigrov prav nič ne upada. Tema je torej zanimiva in oddaja Tednik na TV Slovenija je šla v pravo smer in celo malce podprla ministrstvo za kmetijstvo, ki želi narediti popis vseh tovrstnih živali po slovenskih domovih ter uvesti jasna pravila in pogoje, pod katerimi lahko žival pride in živi v Sloveniji.
Ker pač te živali so problem. Nihče ne ve, koliko jih je, niti katere vrste so že vse v slovenskih domovih. Obstaja le register uradnih uvozov trgovin z živalmi. Ni protokolov za ravnanje z njimi, če pobegnejo, v državi nimamo vseh protistrupov, veliko jih je nezakonito uvoženih, zdravstveno stanje teh živali – zlasti uvoženih na črno – pogosto ni pod nadzorom, legla niso nadzorovana, tudi kazni niso tako hude, da bi se lastniki vsaj malo prestrašili ali vsaj pomislili nanje. Kar hud kaos, ki si zasluži resno obravnavo.
Pričakovali smo torej, da bomo doživeli vsaj dva, tri razkritja in vsaj eno zgodbo, ki nas bo osupnila z oznanitvijo, katera nevarna žival živi na vogalu ulice, ki jo vsak dan prečkamo. A v Tedniku so zapeljali v čisto drugo smer: v opis, kako dobri in prijetni ljudje so lastniki malih živalskih vrtov. Kako se je to lahko zgodilo?
Najprej so nam pokazali »dobrega človeka« Jožeta Rožmanca iz Horjula, ki ga skrbi, da mu bodo živali, ki da jih je rešil pred bridko smrtjo, z novo zakonodajo odvzeli. No, da je skrb odveč, mu je povedala že Urška Kos z ministrstva za kmetijstvo, saj pač živali država nima kam dati. A Tednik je šel še naprej in predstavili so nam še drugega »dobrega človeka«, Tomija Miteva, ki ima živalski vrt pri Radencih. In spet smo slišali lepo promocijsko zgodbo o dobrih ljudeh, katerih življenje je ena sama skrb za življenje in ugodno bivanje ujetih živali. A ko pravimo, da so nam predstavili dva dobra človeka, mislimo resno. Ne dvomimo, da imata oba lastnika malih zasebnih živalskih vrtov dobre namene in skrbno roko. A kaj ima to s samo problematiko eksotičnih živali, ki živijo po slovenskih domovih?
Kot bi se novinarji nekje na pol poti izgubili, kot bi jih očarali živali in lastniki, pa so pozabili, zakaj so se sploh lotili tega novinarskega prispevka. Ali pa so se hoteli postaviti v bran malim živalskim vrtovom? Zelo lobistično je bilo namreč videti. Je bil morda to pravi razlog za pripravo tega prispevka?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.