»Slovenija nam je zaprla vrata«

Marija Jeremić je študentka primerjalne književnosti. Bolj kot proza jo zanima poezija in rada pove, da dobre v Sloveniji ne primanjkuje. Slovenski jezik je namreč prvič slišala ravno iz ust pokojnega pesnika Tomaža Šalamuna, ki se je ob obisku v Srbiji odločil svojo poezijo brati v srbskem in tudi slovenskem jeziku. Pred devetimi leti se je preselila v Slovenijo, kjer je dokončala srednjo šolo in vpisala študij na ljubljanski filozofski fakulteti. Danes dokončuje magisterij in se obenem že spogleduje s svojim naslednjim izzivom – z doktoratom iz primerjalne književnosti. A njeno življenje bi se po devetih letih bivanja tu – podobno kot številnim tujim študentom – lahko kmalu drastično spremenilo.

Po podatkih statističnega urada je v tekočem študijskem letu študentov s stalnim prebivališčem v tujini okoli 7600, se pravi dobrih devet odstotkov vseh študentov – med temi jih kar okoli 60 odstotkov prihaja iz držav nekdanje Jugoslavije. Po dosedanji ureditvi so lahko tujci iz tako imenovanih tretjih držav – torej držav, ki niso članice Evropske unije – ob zaprositvi za izdajo začasnega dovoljenja za bivanje v času študija predložili pisno izjavo staršev, da jih bodo ti preživljali. Sprejeta novela zakona o tujcih zdaj določa, da morajo študenti že pred vstopom v državo imeti zagotovljena zadostna sredstva za preživljanje celotnega obdobja bivanja. V praksi to pomeni, da bodo morali ob izdaji prvega dovoljenja za bivanje na računu imeti kar okoli pet tisoč evrov, v postopku podaljšanja dovoljenja pa se bo preverjalo, ali je tujec z zadostnimi sredstvi razpolagal v zadnjih šestih mesecih. Višina sredstev na mesec ob tem ne bo smela biti nižja od višine osnovnega zneska minimalnega dohodka v Sloveniji, ki znaša okoli 400 evrov.

»V času koronavirusa sem se preživljala s poučevanjem slovenščine srednješolskih otrok iz Srbije, ki naj bi letos prišli v Slovenijo,« razlaga Jeremić. »Ko sem izvedela za spremembo zakona in da se tiče celo mene, me je spreletela kurja polt. Zbudila sem partnerja iz spanca in se jokala štiri ure.« Srednješolcem, ki jih je še dan prej prepričevala, da jih bo Slovenija sprejela odprtih rok, je lahko napisala le še: »Žal mi je.« A zdaj, ko pomisli za nazaj, pravi, bi bila primernejša izbira besed morda vseeno: »Sram me je.«

Nosilec zakona je notranje ministrstvo, a težava, s katero se zdaj soočajo študenti, posega tudi na področje visokega šolstva. Zato smo se s prošnjo po pojasnilih sprva obrnili kar na ministrstvo za izobraževanje. Odgovorili so, da so s problematiko seznanjeni, ena izmed prioritet ministrstva pa, »da omogoči vsem študentom, ki se odločijo za študij v Sloveniji, primerne pogoje ob tem, da se jih dodatno ne obremenjuje z birokratskimi postopki«. A za več pojasnil v zvezi z zakonom smo se morali obrniti na notranje ministrstvo.

Tuji študenti, ki prihajajo iz tretjih držav in s katerimi Slovenija nima sklenjenih sporazumov, na ramenih že nosijo stroške šolnin. A kdo ima kar tako na računu 5000 evrov? To je veliko denarja.

Na ministrstvu za notranje zadeve zatrjujejo, da so morali »tuji študenti že do sedaj za izdajo dovoljenja za prebivanje izkazati pogoj zadostnih sredstev za preživljanje, novela zakona pa na noben način ne zaostruje pogojev za pridobitev dovoljenja, temveč le spreminja način njihovega izkazovanja«. Z novo ureditvijo naj bi tako Slovenija sledila evropski direktivi iz leta 2016, ki določa, da mora tujec v postopku izkazati, da ima zadostna sredstva za preživljanje, »ne da bi bremenil sistem socialne varnosti države članice«, in zadostna sredstva za stroške vrnitve, odgovarjajo na ministrstvu. Direktivo so v slovensko zakonodajo prenesli s 33. in 44. členom zakona o tujcih, ki določata vire sredstev, s katerimi lahko tujec izkazuje zadostna sredstva za preživljanje. Odgovornost pri odločanju zdaj ministrstvo prenaša na posamezne upravne enote.

Zaskrbljeni študenti se po pomoč obračajo na Študentsko organizacijo Slovenije (ŠOS). Ta opozarja, da sprememba zakona tujim študentom po nepotrebnem postavlja dodatne ovire, ki za slovenske študente ne obstajajo. »Ministrstvo za notranje zadeve še vedno ni izkazalo, da so tuji študenti z vidika socialnih transferjev v breme državi, zaradi česar bi bila zahteva po izkazu zadostnih sredstev za čas študija upravičena,« so zapisali v izjavi. Po pregledu evropske direktive, na katero se pri spremembi zakona sklicuje ministrstvo, opozarjajo, »da ta od nacionalnih držav ne zahteva tovrstnega izkazovanja zadostnih sredstev, temveč vprašanje zagotovitve zadostnih sredstev za preživljanje v času študija popolnoma prenaša na države članice«. Slovenija bi se lahko torej odločila tudi drugače.

»Ne razumem, zakaj nam to počnejo,« pove študent medicine Danilo Češljarac, ki prihaja iz Srbije in ravnokar zaključuje študij drugega letnika medicine. »Noben od nas ni prišel sem, da zasede mesta Slovencem, čeprav bi lahko tako sklepali ob prebiranju komentarjev na spletu in glede na odločitve te vlade.« Njegov študij so doslej financirali starši. »Verjamem, da se bodo moji starši nekako znašli in mi denar zagotovili. Sem edinec, zato mi je nekoliko lažje kot tistim z brati in sestrami. V nekaterih primerih jim bodo starši morali zagotoviti 10 ali celo 15 tisoč evrov, če bodo hoteli študirati v Sloveniji.«

»Zakon pri meni ustvarja samo stres. Ob misli nanj izgubljam motivacijo, ki bi jo potreboval za izpite,« sredi izpitnega obdobja potoži Stefan Stojkofski, študent angleščine in španščine iz Severne Makedonije. Zdaj ni gotov, ali bo ob koncu študijskega leta lahko vpisal magisterij oziroma kako bo sploh uspešno zaključil letnik.

»V Srbiji imam dom in družino, a me je želja po novih izkušnjah pripeljala v Slovenijo, kjer sem se vedno počutil sprejetega,« razlaga študent turizma Aleksa Prodanović. »Sprememba zakona me postavlja v dilemo, ali želim ostati v državi, kjer se spreminjata politično ozračje in odnos do manjšin.«

»To je še zadnja kaplja v morje vsega, kar smo tuji študenti, podobno kot vsi ostali, v zadnjem letu doživeli zaradi epidemije,« ob spremembi zakona pove študent sociologije in filozofije Marko Durdubakov. Pravi, da je v Slovenijo iz Severne Makedonije prišel zaradi kakovostnega izobraževalnega sistema in da med tujimi študenti težko najdemo koga, ki bi se bil pripravljen preseliti tisoč kilometrov stran od doma, ne da bi ob tem tudi razmišljal, kako si bo ob študiju sproti zagotavljal zadostna sredstva za bivanje. A nova uredba bi lahko preprečila študij vsem, ki ne bi zadostnih pogojev izkazovali že ob prihodu v državo. »Počutim se, kot da nam država zapira vrata. Po eni strani sporoča, da si v šolstvu želi internacionalizacije – a da hkrati ne take, ki bi vključevala državljane nekdanje Jugoslavije.«

Na rektoratu ljubljanske univerze ocenjujejo, da »novela postavlja nerealne pogoje za tuje študente, predvsem izkazovanje zagotovljenih finančnih sredstev, kar lahko resno ogrozi internacionalizacijo visokega šolstva v Sloveniji, ta pa je nujna, če želimo zagotavljati kakovosten in mednarodno primerljiv študij.« Slovenska rektorska konferenca, katere članica je tudi ljubljanska univerza, je šolsko ministrstvo pozvala, da je treba novelo primerno tolmačiti, sicer bo številnim onemogočen študij na slovenskih univerzah. Predlagajo, da se tolmači tako, »da bo za bodoče tuje študente dokazovanje finančnega stanja ostalo enako, kot je bilo do zdaj, in da spremembe ne smejo imeti vpliva na že vpisane tuje študente«.

Pogoje, ki jih je postavilo notranje ministrstvo, kot popolnoma neživljenjske ocenjuje tudi Slovenska filantropija. Opozarjajo, da tuji študenti, ki prihajajo iz tretjih držav in s katerimi Slovenija nima sklenjenih sporazumov, na ramenih že tako nosijo stroške šolnin, zdaj pa bi na njih »naložili še dodatno breme visokih zneskov na bančnem računu«, so zapisali v odprtem pismu ministrstvu. »Ne bi počakali, da si zadostna sredstva za preživljanje zagotovijo, ko se tu ustalijo in najdejo študentsko delo ali delo za krajši delovni čas? Mar je to način, na katerega hočemo na slovenske univerze in fakultete privabljati tuje študente? Oziroma – mar hočemo celemu svetu pokazati, da tuje študente sprejmemo izključno na podlagi premoženja?« Takšno obravnavo študentov razumejo kot nepošteno in diskriminatorno.

»Gre za nadaljevanje grajenja konstrukta s pomočjo zakona – konstrukta, da so tujci paraziti. To ta oblast počne konstantno,« pove Goran Lukić iz Delavske svetovalnice, ki že leta opazuje postopno kratenje pravic tujim delavcem in študentom. »Najprej so jim vzeli možnost pridobitve državnih štipendij,« spomni na odvzem štipendij tujim dijakom in študentom leta 2012. »In zdaj jim Slovenija, ob že tako znižanih prihodkih, ob že tako visokih življenjskih stroških, ob že tako očitnem onemogočanju dostopa do sistemske pomoči, govori: prikaži nam varščino v višini najmanj 403 evrov mesečno oziroma v prvem letu nam prikaži kar skoraj 5 tisoč evrov in boš lahko študiral.« 

Študij v Sloveniji bo tako za nekatere – in to zgolj za tiste, ki jih država obravnava kot manj zaželene – postal luksuz, za katerega bo treba najemati celo kredite.