Zvito, Janševa vlada upokojencem obljubila pravice, ki jih mora financirati naslednja vlada

Ena zanimivejših zgodb vlade je povezana z dolgotrajno oskrbo starejših. Slovenija je ena redkih držav EU brez urejene dolgotrajne oskrbe, kar se je med epidemijo odražalo tudi v velikih žrtvah med varovanci domov za starejše, in reforma tega področja je pomemben projekt stranke DeSUS.

Zaradi obljube, da bo aktualna vlada že septembra lani sprejela zakon o dolgotrajni oskrbi, je ta stranka stopila v koalicijo in jo politično podpirala. »V postopku je sprejem zakona o dolgotrajni oskrbi …« so marca v javnem pismu poudarili člani ljubljanskega mestnega odbora stranke DeSUS, češ »da je bilo v času sklenjene koalicije s to vlado doseženih več pravic za upokojence kot prej v vsem času od leta 2014«.

Na drugi strani je jasno, da je zakon o dolgotrajni oskrbi, ki ga v Sloveniji sestavljamo zadnjih 18 let, drag zakon. To je bil doslej glavni razlog, zaradi katerega so se mu ministri izogibali. Pravice, ki jih reforma prinaša starejšim – poleg oskrbe v domovih za starejše je to še plačana oskrba na domu in nov denarni prejemek – naj bi namreč po različnih predvidevanjih stale dodatnih 300 milijonov evrov na leto, zaradi česar je bilo ves čas jasno, da bi za uresničitev reforme morali sprejeti nov »davek«, novo obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo.

Ker dolgotrajno oskrbo v obliki nege danes že plačujemo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, so vlade v preteklosti načrtovale prilagoditve. V načrtih je bila paketna rešitev: prenos določenih obveznosti iz obveznega zdravstvenega zavarovanja na novo zavarovanje za dolgotrajno oskrbo in hkrati ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ter prilagoditev vseh odstotkov, ki jih plačujejo zaposleni. Ta velereforma je bila z ministrstvom za finance sicer že usklajena v vladi Mira Cerarja.

Ker je vlada Janeza Janše sprejem zakona o dolgotrajni oskrbi na začetku obljubila stranki DeSUS, so vsi, ki se na to spoznajo, čakali na rešitev. Še posebej zanimivo je to čakanje postalo, ko je finančni minister Andrej Šircelj začel govoriti, da Janševa vlada ne bo uvajala nobenih novih davkov in da bodo dolgotrajno oskrbo financirali s sredstvi EU. Le kako? No, ta teden je vlada, njen minister za zdravje Janez Poklukar, predstavila magično, salomonsko rešitev, ki je, to priznamo, vredna občudovanja.

Vlada je v parlament poslala zakon o dolgotrajni oskrbi, ki bo starejšim prinesel nove pravice. Že to leto naj bi projekt stal 5,5 milijona evrov, naslednje leto že 105 milijonov evrov, leta 2023 že kar 164 milijonov evrov in potem leta 2024 dodatnih 285 milijonov evrov. In od kod bodo vzeli denar? Tu pride na vrsto genialna rešitev: vlada je sklenila, da bo ključni del reforme, to je zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, ki je bilo doslej ves čas ključni del zakona o dolgotrajni oskrbi, ločila. In da ga bo kot nov zakon sprejela ena od prihodnjih vlad. Določili so celo skrajni rok: 30. junij 2024.

Vse kaže, da so s tem v vladi iznašli magični recept, na katerega je politika čakala od vekomaj. Z zakoni, v katerih ena vlada določa, kaj bo sprejela naslednja vlada, bi dejansko lahko rešili prav vse pereče probleme.