Ogroženi neonacisti?

Ravno ko naj bi se na dan državnosti na polnem Prešernovem trgu začela ljudska, protivladna protestniška proslava, je skupina mladih neonacistov zavzela njihov oder z zvočniki in mikrofoni ter pred Prešernovim spomenikom razvila svoj transparent. Na to se je policija odzvala z ločitvijo protestnikov in provokatorjev, tako da je potisnila protestniško množico nazaj in se postavila vmes. Minute so tekle ob naraščanju napetosti, ki jo je prekinil protestniški vodja Jaša Jenull in policijo pozval, naj vendarle odstrani provokatorje. In le nekaj trenutkov pozneje je policija to tudi storila ter najbolj odločne med njimi pridržala in odpeljala.

Marsikdo je bil začuden, da je policija odstranila skupinico neonacistov, ki so zavzeli protestniški oder, saj je v dobrem letu dni opazovanja policije na protestih obupal nad njeno objektivnostjo. Prej bi pričakovali uporabo prisilnih sredstev zoper mirne protivladne protestnike in neukrepanje zoper neonacistične provokatorje, ki jih je policija doslej prejkone zaščitila.

Samooklicani rumeni jopiči, ki se po novem sploh ne skrivajo več za jopiči, so namreč doslej takšne in podobne akcije na protivladnih protestih izvajali brez težav.

Policija jih ni pozvala, naj se umaknejo, jih pospremila ali celo odstranila s prizorišča shoda. Povsem drugačne izkušnje so imeli tisti, ki javno izražajo vladi nenaklonjena mnenja. Najbolj očiten primer je bilo odnašanje »bralcev ustave« z ljubljanskega Trga republike. Njihov zločin ni bilo motenje protestnikov pri javnem zbiranju in izzivanje fizičnega spopada, pač pa zgolj dejstvo, da so se posedli na javnem kraju in na glas brali ustavo. In podobnih policijskih »akcij« se je v zadnjem letu nabralo precej; nazadnje se je to zgodilo 21. maja na manjšem shodu v podporo Palestini na Trgu republike. Tedaj so policisti v polni bojni opremi brez na zunaj vidnega razloga zakorakali med protestnike ter nekaj mladim Palestincem nasilno odvzeli prostost in jih odpeljali na policijsko postajo.

Na takšna ravnanja policije v zadnjem času so se nekako navadili celo protivladni protestniki in postali že nekoliko manj občutljivi. Vladi in njenim podpornikom, med katerimi so tudi omenjeni neonacisti, pa se tega ni bilo treba navaditi, saj podobnih težav s policijo doslej niso imeli.

Policija se je torej prvič odzvala na provokacijo neonacistov z normalnim ukrepanjem. A sledilo je ogorčenje predsednika vlade Janeza Janše, notranjega ministra Aleša Hojsa in generalnega direktorja policije Antona Olaja nad tokratnim ravnanjem policistov. Nemudoma so začeli izvajati politični pritisk na policijo. Janša je tako na Twitterju zapisal, da je »incident na Prešernovem trgu treba preiskati«. Hojs se je takoj odzval, da »bo policija pripravila poročilo, vezano na ukrepanje zoper rumene jopiče«, in pri tem z biblično primerjavo neonaciste označil za bisere, protivladne protestnike pa za svinje. Prvi mož policije je celo nemudoma odredil nadzor nad delom policije na protivladnem shodu.

»Praksa visokih sodnih forumov za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin pozna primere, ko so bile države obsojene, ker niso zagotovile primernega oziroma učinkovitega varstva pravice do mirnega zbiranja in združevanja pred grožnjami ali nasiljem. Zato imajo prav tisti, ki policijsko intervencijo v danem primeru ocenjujejo kot strokovno, zakonito in upravičeno,« pojasnjuje nekdanji kriminalist, vodja nadzora MNZ nad policijo in uslužbenec protikorupcijske komisije mag. Bećir Kečanović.

Bilo bi absurdno, če bi policija pri zagotavljanju javne varnosti v enakem obsegu varovala tiste, ki javno varnost ogrožajo z nadlegovanjem ljudi, kot tiste, ki so tarče oziroma žrtve njihovega početja.

Kečanović še dodaja, da je preizpraševanje direktorja, ali je policija vsem udeležencem shoda omogočala enako udejanjanje pravice do združevanja, absurdno in sprevrženo. Praksa evropskega sodišča za človekove pravice glede dolžnosti države, da učinkovito varuje uresničevanje pravic do mirnega zbiranja in združevanja pred grožnjami in nadlegovanjem tretjih oseb, je po mnenju Kečanovića nedvoumna: »V danih razmerah, ko je bilo udejanjanje te pravice ogroženo, se niti po naši ustavi niti po evropski konvenciji o človekovih pravicah, ne nazadnje niti po naravnopravnem pojmovanju javne varnosti in človekovih pravic ni moč sklicevati na načelo enakosti za vse. To bi bila naravnost absurdna situacija: da policija pri zagotavljanju javne varnosti v enakem obsegu varuje tiste, ki javno varnost ogrožajo z nadlegovanjem ljudi, kot tiste, ki so tarče oziroma žrtve njihovega početja.«

Kakršnokoli drugačno razumevanje bi bilo po mnenju Kečanovića v nasprotju z mehanizmi zaščite človekovih pravic in temeljnih svoboščin, vključno z ustavo in omenjeno konvencijo, ki so »naravnani tako, da se nihče ne more sklicevati na človekove pravice in ne more pričakovati enakega varstva pravic zato, da lahko samovoljno in protipravno omejuje iste pravice drugih. Če bi pristali na to, potem se lahko poslovimo od vladavine prava in vloge policije v demokratični in pravni državi, da v skladu z ustavo in zakoni zagotavlja osebno in javno varnost, mirno sobivanje in demokratični javni red. Na podlagi tega, kar sem razbral iz dostopnih informacij, sem prepričan, da je naša policija v konkretnem primeru pravilno ravnala.«

Policija je sicer v preteklosti večkrat obravnavala t. i. provokatorje na določenih shodih, pa tudi osebe, ki so po oceni policije motile ali ogrožale javni red in mir, so že začasno pridržali; to velja tudi za osebe, ki so se udeležile shoda kot podporniki ali nasprotniki, torej provokatorji. A notranjo preiskavo je doživelo le odstranjevanje neonacistov, pri čemer po naših informacijah generalni direktor policije ni bil zadovoljen s prvotnim poročilom in je zahteval dopolnitev, vso dokumentacijo in posnetke policijskega ravnanja ter zaslišanja odgovornih policijskih vodij, ki so se na terenu odločili varovati pravico do mirnega zbiranja in odstraniti moteče posameznike.

Poleg tega je od vseh policijskih akcij pod trenutno oblastjo notranji nadzor doživelo ravno ravnanje, ki je z vidika človekovih pravic najbolj nesporno. In ne nazadnje, premier, notranji minister in prvi mož policije, ki so zaskrbljeni glede človekovih pravic neonacistov, izzivalcev konflikta, niso imeli nobenih podobnih pomislekov, ko je policija odnašala bralce ustave ali kaznovala mladoletne dijake zaradi zahtev po odprtju šol ter jih pošiljala k sodniku za prekrške.