Podzemna vlada

Generalni sekretariat vlade namerava pod Gregorčičevo ulico zgraditi podzemni prehod, ki bo povezoval stavbo sekretariata – se pravi stavbo, v kateri je tudi kabinet predsednika vlade – s prostori vlade na drugi strani ulice. Ker bo prehod posegal na območje ostankov zunanjega jarka nekdanjega obzidja rimske Emone, je sekretariat v skladu s kulturnovarstvenim mnenjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) primoran najti tudi izvajalca arheoloških izkopavanj in raziskav ob gradnji.

Kot razberemo iz idejne zasnove projekta, ki so jo za sekretariat pripravili v Studiu Kristof, je glavni namen investicije povezati stavbi generalnega sekretariata in vlade, to pa nameravajo storiti s podzemnim prehodom, ki bo sprva povezoval sekretariat z Uradom za makroekonomske analize in razvoj (Umar), pot do prostorov vlade pa se bo nadaljevala s kletnim hodnikom. Prehod bo na nivoju druge kleti, te pa stavbi sekretariata in Umarja nimata, zato bo za dostop do prehoda treba napraviti še dodatni stopnišči iz obeh kleti do nivoja podzemnega prehoda. V obeh kletnih prostorih se bo v ta namen, tako v idejni zasnovi, »odstranilo obstoječe tlake in talno ploščo ter naredilo izkop za novo stopnišče do podzemnega prehoda«. Prostora s stopnišči bosta prekinila zaporedje zaprtih kletnih hodnikov med ciljnima stavbama, »s čimer bo povezava prijetnejša in bolj humana«, še piše v idejni zasnovi.

Za izvedbo prehoda bo potreben začasen izkop Gregorčičeve ulice, delno pa se bo poseglo tudi v temelj nosilnih fasadnih sten ciljnih stavb. Čeprav so v zemljini pod ulico komunalni vodi za elektriko, vodovod, vročevod, kanalizacijo in telekomunikacije, bo podhod umeščen niže od najnižjega voda, zato vodov ne bo treba prestavljati.

Kot že omenjeno, bodo dela potekala na območju, kjer so ostanki nekdanjega rimskega obzidja, zaradi česar generalni sekretariat z javnimi naročili že išče kandidata, ki bi med gradnjo opravljal arheološke raziskave in izkopavanja. To poleg zaščitnih del v prvi fazi vključuje tudi ročni izkop arheoloških plasti v drugi fazi, ki naj bi bila predvidoma končana do sredine avgusta. ZVKDS v izdanem kulturnovarstvenem mnenju opozarja, naj raziskave »potekajo ob vremensko ugodnih dnevih brez temperaturnih viškov«, kadar bodo temperature izjemne, pa naj se predvidi pokrivanje območja izkopavanja za zaščito pred vročino ali pred padavinami. Zaradi višje stopnje težavnosti raziskav na območju rimske Emone, opozarja ZVKDS, je zanje »potrebno zagotoviti zadosten časovni in finančni okvir, kjer se naj predvidi vsaj 30 odstotkov sredstev za poizkopavalno delo«, pri čemer morata biti v času raziskav na terenu vselej prisotna geolog in statik.

Po besedah Urada vlade za komuniciranje (Ukom) naj bi šlo pri projektu za »dolgoletne težnje po izgradnji povezave med stavbama, v katerih deluje vlada oziroma vladne službe«. Dela se bodo začela po pridobitvi gradbenega dovoljenja, opravljenem javnem naročilu in v času, ki bo omogočal delno zaporo ceste. Po projektantski oceni naj bi gradnja prehoda stala 238 tisoč evrov brez DDV, vključujoč tudi potrebne prilagoditve v kletnih prostorih obeh stavb.

Pri tem se vseeno poraja vprašanje, zakaj je podhod tako nujno potreben. Mar res zgolj zato, da se bodo uradniki in predstavniki vlade namesto čez ulico lahko po novem skriti (in varni) pred očmi javnosti sprehajali po podzemnih hodnikih?