Brez sodbe ustreljen v Gramozni jami

Hinko Smrekar je bil mojster slovenske satire in karikature, predvsem pa se je lotil zlorab politikov in zablod vsakdanjih ljudi. V Narodni galeriji si lahko zdaj ogledate razstavo o njegovem življenju in delu.

V Narodni galeriji bo do 3. oktobra na ogled prvi del razstave o življenju in delu vsestranskega umetnika Hinka Smrekarja. Slovenska javnost ga najbolj pozna po kartah za tarok, ilustracijah prvih knjižnih izdaj Ivana Cankarja in po Levstikovem Martinu Krpanu, ki je tudi prva slovenska izvirna slikanica.

Hinko Smrekar (1883-1942) je zaznamoval umetnostno, družabno in politično življenje prve polovice 20. stoletja. Je eden največjih pionirjev v zgodovini slovenske umetnosti: bil je med začetniki grafike in stripa pri nas, ustvaril je vrsto pravljičnih, ljudskih in fantastičnih prizorov, z ilustracijami za literarna dela je pomagal povzdigniti knjižno opremo na mednarodno raven, tenkočutno je ilustriral otroška dela. "Bil je mojster slovenske satire in karikature, ost je naperjal proti sebi, kazal na hibe prijateljev, predvsem pa se je lotil zlorab politikov in zablod vsakdanjih ljudi," so poudarili v Narodni galeriji.

Ustvaril je okoli 2000 del, med slovenskimi umetniki pa ima Smrekar največ avtoportretov in avtokarikatur. Bil je zelo priljubljen med ljudmi. Opisovali so ga kot vedno nasmejanega in dobrovoljnega, poleti oblečenega v kratke hlače in s slamnikom ter z nepogrešljivo sprehajalno palico. Kljub temu, da je bil družbeno izjemno angažiran in vpet v različne bolj ali manj resne prireditve, ter ves čas ustvarjalno aktiven na različnih področjih, pa je bil po zapisu galerije globoko v sebi ves čas otožen in zato tudi osamljen.

Ko je bil med fašistično okupacijo Ljubljane leta 1942 "brez sodbe ustreljen v Gramozni jami, smo izgubili neizprosnega in pronicljivega umetnika kritika, ki ni nikoli izgubil svojega človekoljubja", še piše v sporočilu za javnost.

Avtorica razstave Alenka Simončič poudarja, da je številnim vprašanjem o življenju in ustvarjalnosti Hinka Smrekarja postaviti tudi mejo, da naj nekatere skrivnosti Smrekarjevih del ostanejo zastrte: "Najgloblji občutek ob njegovih delih je tišina, ko nas presunejo podobe, neposredne in iskrene. Ne potrebujejo razlage. Napolnijo nam dušo z mislimi ali pa nas spravijo v smeh, pa čeprav se ne zavedamo pravega sporočila, ker so nam okoliščine tako domače in posamezni tipi tako znani."

Razstava Smrekarjevega opusa je zaradi obsega in občutljivosti gradiva, gre večinoma za dela na papirju, razdeljena na dva dela. Prvi del, ki predstavlja pregled Smrekarjevega ustvarjanja med letoma 1902 in 1917, bo na ogled do 3. oktobra, drugi pa od 27. oktobra do 13. februarja 2022. Ta obsega predstavitev obdobja Smrekarjevega ustvarjanja po prvi svetovni vojni vse do njegove smrti. Skupaj bo na ogled več kot 320 del.

Na prvem delu razstave je na ogled več kot 160 umetnin ‒ ilustrirane dopisnice, ilustracije za knjige Ivana Cankarja, lastne karikature in karikature sodobnikov (v teh letih jih je narisal preko 50), slovanske igralne karte in slovanske tarok karte, risbe z narodopisnimi motivi, vzetimi iz slovenskih narodnih pesmi, družbeno-politične satire in karikature, cikel razglednic Vojska v slikah, risbe večjih formatov in grafike s pravljičnimi motivi in s prizori iz ljudskega vraževerja in narodnih bajk, risbe za zdravnika dr. Franca Derganca, risbe, ki jih je narisal v času internacije v Scheiflingu ter ilustracije za povest Martin Krpan Frana Levstika.

Ob razstavi bo izšel tudi katalog v dveh delih. V prvem katalogu je predstavljen Smrekarjev čas, življenje in delo, podrobneje so predstavljene tudi izbrane umetnine, ki bodo na ogled na razstavi. V drugem katalogu pa so navedene vse evidentirane umetnine z bibliografijo in seznam razstav.

Velik del Smrekarjeve likovne zapuščine je v zasebni lasti. "Čar Smrekarjevega dela zbuja zbirateljsko strast in ni malo navdušencev, ki hranijo pomembna dela in obsežne zbirke," so dodali v Narodni galeriji in se zahvalili vsem, ki so posodili dela.