Na strani ljudi ali politične stranke?

»Neprijavljenih shodov, brez ustrezne reakcije policije, ne smemo več tolerirati,« je minister za notranje zadeve Aleš Hojs prek Twitterja med drugim sporočil policiji, potem ko je ta s protivladnega shoda na Prešernovem trgu v Ljubljani odpeljala skupinico neonacistov, ki so v želji po provokaciji zavzeli improvizirani protestniški oder. S tem je notranji minister protivladne proteste označil za nelegalne, torej protizakonite, kakor jih sicer opisuje strankarsko-civilnodružbeni propagandni aparat SDS. Da neprijavljeni shodi nikakor ne morejo biti nezakoniti, so ministru zdaj pojasnili v Pravni mreži za varstvo demokracije. Vprašanje pa je tudi, ali sploh drži očitek, da so petkovi protivladni protesti tudi smiselno – z vidika obveznosti, ki jih ima z njimi policija – res »neprijavljeni«.

Pravna mreža za varstvo demokracije se je na grožnje notranjega ministra odzvala s pojasnilom, da »zakon o javnih zbiranjih ureja tako organizirane kot neorganizirane javne shode, pri čemer so oboji enako zakoniti in legitimni«. Prvi imajo organizatorja, ki je po zakonu fizična ali pravna »oseba, za račun katere se izvede shod oz. prireditev, in vsak, ki se javno razglaša za organizatorja ali kot organizator nastopa pred državnimi organi«. Petkovi protesti pa niso izpeljani za račun posameznih oseb, ampak so izraz množičnega nezadovoljstva in ogorčenja prebivalcev in prebivalk države nad načinom delovanja oblasti, opozarjajo v pravni mreži in dodajajo, da je doktrina pri tem jasna. »Zakon torej ne postavlja ovir za neorganizirane javne shode, ki pomenijo spontani odziv na določene dogodke ali stanja v družbi, če ti ne posegajo v druge varovane vrednote. Marsikdaj se kakšni posamezniki pojavljajo kot pobudniki zbiranja, vendar pa ti pobudniki ne štejejo za organizatorje ali vodje, kot jih opredeljuje ta zakon,« piše v zakonu o javnih zbiranjih s komentarjem.

V čem je namen prijave shoda? Da se policiji olajša delo, ker ima vnaprej odgovore na vprašanja, kdaj, kje, kdo in koliko. O petkovih protestih policija te podatke ima.

Poleg tega v pravni mreži še dodajajo, da je policija navkljub ministrovim pozivom, naj se obrne proti protestnikom, dolžna tudi na neorganiziranih shodih skrbeti za javni red in zagotavljati varnost ljudi, oziroma kot pravi zakon o javnih zbiranjih: »Policija po uradni dolžnosti vzdržuje javni red ob sprevodih in demonstracijah, velikih mednarodnih športnih prireditvah ter ob neorganiziranih shodih.« Dodatno so opozorili, da je preprečitev ali oviranje mirnega javnega shoda kaznivo dejanje po 145. členu kazenskega zakonika (KZ-1): »Kdor s silo, resno grožnjo, preslepitvijo ali kako drugače protipravno prepreči ali ovira sklicanje ali potek mirnega javnega shoda, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta. Če takšno dejanje stori uradna oseba z zlorabo svojega uradnega položaja ali uradnih pravic, se kaznuje z zaporom do dveh let.«

Na aktualne proteste je sicer mogoče pogledati z različnih vidikov. Čeprav petkovi protivladni protesti po zakonu ne spadajo med organizirane shode, v več pogledih smiselno ustrezajo definiciji prijavljenega shoda. Vladno označevanje petkovih protestov za neprijavljene in s tem »nelegalne«, postane še bolj sporno, če se vprašamo, kakšen je namen prijave javnega shoda. Vsak zakon, vsako pravno pravilo ima namen in v tem je tudi smisel posameznega pravnega pravila, njegov neločljivi del, njegov najpomembnejši del, vsekakor enako pomemben, neredko celo pomembnejši od formalnosti, s katerimi se izvaja v praksi.

Seveda včasih brez formalnosti preprosto ne gre. Tako je recimo bilo, ko vlada v uradnem glasilu, Uradnem listu Republike Slovenije, ni objavljala sklepov o podaljševanju odlokov, s katerimi je uvajala pomembne posege v osnovne človekove pravice v času epidemije. Objava v uradnem listu je nujni sestavni del pravnih pravil, ta – med njimi tudi zakoni – sploh ne morejo začeti veljati, če niso objavljena v uradnem listu ali (na lokalni ravni) v kakem drugem uradnem glasilu. Prav zato je ustavno sodišče lahko zgolj ugotovilo, da so vladni sklepi nični – ker v resnici, kar se pravnega reda in učinkov nanj tiče, sploh niso obstajali. Seveda, ker niso bili objavljeni v uradnem listu.

Glede javnih shodov pa zakonodaja ne določa prijave kot pogoja za veljavnost oziroma dovoljenost, zakonitost posameznega shoda. Izrecno, kot so notranjemu ministru pojasnili v Pravni mreži za demokracijo, namreč zakonodaja dovoljuje neorganizirane, neprijavljene, spontane shode.

Petkovim protestom bi težko očitali, da niso spontani in vezani na »določene dogodke ali stanja v družbi«, torej v tem primeru na vsakokratne odločitve oblasti, ki razburjajo prebivalstvo. Čeprav so ti shodi redni, vsakotedenski, bi jih res težko označili za organizirane. Razen če kdo misli, da so dejansko trije ali štirje kulturniki na čelu z Jašo Jenullom in njihov vsakotedenski poziv na protest na Facebookovi strani protestne ljudske skupščine tisti, ki na ulice pripeljejo tudi po več deset tisoč ljudi. Dodatni dokaz, da gre za shode brez organizatorja, je to, da realno v državi ni politične ali kake druge sile, ki bi lahko iz tedna v teden za odhod na ulice zmotivirala toliko ljudi. To je res lahko le posledica odziva na »določene dogodke in stanja v družbi«.

Dokaz, da gre za shode brez organizatorja, je tudi to, da realno v državi ni politične ali kake druge sile, ki bi lahko iz tedna v teden za odhod na ulice zmotivirala toliko ljudi.

In kakšen sploh je namen prijave shoda? To je informiranje policije in morebitnih drugih državnih organov, da lažje opravijo delo oziroma izpolnijo dolžnosti, ki jih imajo do mednarodno priznane pravice ljudi, da na javnem kraju izrazijo mnenje. Pri petkovih protivladnih protestih nikakor ne gre za shode, ki bi za policijo pomenili varnostni izziv. Poleg tega, da niso nasilni, smiselno izpolnjujejo tudi v zakonodaji vsebovan namen prijave shoda. Zaradi več kot enoletne kontinuitete se vnaprej ve, kdaj bo shod, kje se bodo ljudje zbrali in koliko približno jih bo, množica tudi nikoli ni ravnala tako, da bi policiji kakorkoli otežila delovanje.

»Nelegalni« petkovi protivladni protesti so glede spoštovanja črke zakona verjetno unikum na svetovni ravni. In kadar jih je policija po nareku notranjega ministra obravnavala drugače, je sama kršila zakonodajo in mednarodne zaveze na tem področju. Recimo dolžnosti policije in s tem države iz 21. člena mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, ki, kot opozarjajo v Pravni mreži za demokracijo, »državi nalaga ne le pasivno dovoljevanje mirnih zbiranj, ampak da taka zbiranja aktivno omogoča. To pomeni, da policija mora preprečiti konflikte med nasprotujočimi si skupinami in preprečiti, da bi kdorkoli oviral ali omejeval miren shod«.

Vse to je ne nazadnje potrdilo tudi ustavno sodišče, ko je 15. aprila 2021 začasno zadržalo vladno ureditev, ki absolutno prepoveduje spontane shode. Ustavni sodnice in sodniki bodo glede tega prej ali slej podali tudi vsebinsko odločitev. In čeprav so napovedi ustavnih odločb nehvaležne, bo v tem primeru njihova odločitev težko drugačna od ponovne graje vlade, ker krši osnovne, z ustavo zagotovljene pravice ljudi.