Načrtno onemogočanje referenduma?

V domovih starejših občanov je bilo onemogočeno glasovanje po pošti, predčasno glasovanje pa so zaznamovala nejasna navodila in gneča

Dandanes v delujočih demokracijah nihče javno ne sili ljudi k temu, da na volitvah obkrožijo točno določeno politično stranko ali ta ali oni referendumski odgovor, in nihče volivcem tudi javno ne prepoveduje udeležbe na volitvah ali jim prepoveduje glasovati za tisto, v kar verjamejo. Obstajajo pa številni drugi načini oteževanja in omejevanja glasovanja in s tem vplivanja na volilni izid. Neskončen vir navdiha za takšno početje najdemo v eni najstarejših sodobnih demokracij, v ZDA, kjer republikanska stranka že desetletja korak za korakom omejuje pravico do glasovanja na različne načine, a z istim namenom, da se volitev udeleži čim manj pripadnikov najrazličnejših manjšin, saj ti večinoma glasujejo za demokrate. V Sloveniji doslej neposrednih oblastnih preprečitev glasovanja nismo doživeli, se pa pod sedanjo vlado spreminja tudi to.

Zadnja poteza ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ki so jo sicer z levo roko odpravili kot »človeško napako«, je preprosto skrajno zavržna. Prebivalcem domov starejših občanov so odrekli pravico do glasovanja po pošti. Da imajo pravico do takšnega glasovanja, so jih obvestili šele na dan, ko se je iztekel rok za prijavo namere o glasovanju po pošti. Točneje, le nekaj ur pred iztekom roka. Seveda se vodstva domov na pozen poziv niso mogla odzvati in organizirati glasovanja.

Direktor državne volilne komisije Dušan Vučko pojasnjuje, da zakonodaja res nikjer ne določa, da bi državna volilna komisija ali ministrstva morala kogarkoli posebej obveščati o njegovih pravicah na volitvah in referendumih. Dejstvo pa je, da je država v zadnjih desetletjih volivcem stopila nasproti. Recimo volivcem, ki živijo v tujini. Ne le da jih o volitvah v državni zbor posebej obvešča, vsakomur, tudi če si tega ne želi, vsakič na dom pošlje celo glasovnico. K tej politiki države sodi tudi obveščanje nekaterih skupin v Sloveniji živečih volivcev, da imajo pravico do glasovanja po pošti. To se zdi logično, saj gre za izjemo, ki ni splošno znana. Tako se o njihovi posebni pravici obveščajo volivci v zaporih, bolnišnicah in domovih za starejše. Torej volivci, ki so tako ali drugače omejeni pri izvrševanju volilne pravice.

Dolga leta je za to obveščanje skrbela sama državna volilna komisija, zadnja leta pa to v imenu komisije počno pristojna ministrstva. Takšna je praksa že vsaj pet let, pojasnjuje Vučko in dodaja, da je 30. junija, na dan, ko se izteče rok za prijavo glasovanja po pošti, pri pregledu volilnih evidenc ugotovil, da je prijav za glasovanje po pošti v Sloveniji nerazumljivo malo v primerjavi s prejšnjimi volitvami in referendumi. Na to je opozoril pristojne in na ministrstvu za delo so nato vendarle v domove starejših poslali omenjeno obvestilo. Če na ministrstvu ne bi dobili opozorila direktorja volilne komisije, se to sploh ne bi zgodilo.

Seznanjeni z nastalim položajem so se v volilni komisiji odločili za proaktivno obveščanje domov za starejše, da bi jim omogočili glasovanje drugače – ali tako, da bodo volilni odbori prišli v dom za ostarele, ali pa s prevozom starostnikov na katero izmed »omnia« volišč. »Potrudili smo se po najboljših močeh, da bi vsaj nekoliko sanirali morebitno škodo,« pravi Vučko.

Ne glede na to je neizpodbitno, da so na ministrstvu za delo otežili glasovanje starostnikom v domovih za ostarele. Pri referendumih o zakonih ima to še posebno težo. Taki referendumi so v svojem bistvu razveljavitveni, to pomeni, da je poleg večine glasov za razveljavitev zakona treba doseči tudi kvorum 20 odstotkov volilnega telesa oziroma okoli 340 tisoč volivcev, ki morajo glasovati proti zakonu, da bi bil ta lahko razveljavljen.

To pa ni bila edina »težava«, s katero so se morali spoprijeti volivci, ki so želeli oddati svoj glas. Težave so se nadaljevale še pred začetkom rednega glasovanja, torej v času predčasnega glasovanja. V Mariboru so volivci porabili kar precej časa in energije, da so našli svoje volišče za predčasno glasovanje. V Ljubljani so na edinem volišču na Gospodarskem razstavišču nastale dolge vrste na prostem čakajočih ljudi ravno na začetku novega vročinskega vala.

Gre za manipulacijo? Si dela vlada prostor za razveljavitev referenduma, če bi volivci zakon zavrnili? Vrhovno sodišče je leta 2018 razveljavilo referendum o drugem tiru le zato, ker je vlada gospodinjstvom poslala gradivo, v katerem so bila predstavljena zgolj njena stališča.