Skrivnostni sestanek z Ursulo von der Leyen

Na dan, ko je Slovenijo obiskala evropska komisija, in po tem, ko so si komisarji na Bledu ogledali predstavo Povodni mož, se je predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen na Brdu pri Kranju srečala s predstavniki slovenskega novinarstva. Sestanka, ki je bil neuradne narave, so se po naših informacijah udeležili odgovorna urednica Slovenske tiskovne agencije (STA) Barbara Štrukelj, predsednica Društva novinarjev Slovenije (DNS) Petra Lesjak Tušek in profesor Marko Milosavljević s katedre za novinarstvo Fakultete za družbene vede.

Glede vsebine srečanja, ki je bil neuradne narave, so se sicer vsi udeleženi zavezali k molku. Tuškova nam je potrdila le, da se je sestanka s predsednico evropske komisije na temo »medijskih razmer« v Sloveniji udeležila in na njem predstavila že znana stališča DNS. Izvedeli smo tudi, da je bilo sprva predvideno 45-minutno srečanje, ki pa se je zavleklo na več kot uro, njegov namen pa je očitno bil, da predsednica evropske komisije še pri drugi strani preveri, ali uradne informacije s slovenske strani držijo. Torej predvsem informacije, da je vlada spor s STA že skorajda rešila, in pa seveda, da v Sloveniji pritiskov na medije ni.

Omenjeni sestanek kaže, da se bo odnos evropske komisije do Slovenije zaradi pritiskov na medije očitno še zaostril. Vlada je sicer pred začetkom predsedovanja EU sprejela uredbo o opravljanju javne službe in napovedala financiranje, a se ta manever izkazuje za sprenevedanje. To se je pokazalo tudi ta teden, ko je med že drugim srečanjem vodstva STA in direktorja UKOM Urošem Urbanijo slednji začel postavljati nove pogoje za podpis pogodbe. Direktor STA Bojan Veselinovič je po sestanku sporočil, da direktor Ukoma z nizanjem »dodatnih pogojev očitno ne želi, da bi bila pogodba podpisana čim prej«, Urbanija pa, da sam več ne more povedati, kdaj bo pogodba podpisana.

Odnos evropske komisije do Slovenije se bo zaradi političnih pritiskov na medije še zaostril.

Se pa s tem nizanjem dodatnih pogojev kaže namen, zaradi katerega je začela vlada vršiti pritisk na STA. V SDS so imeli doslej skupaj 24 svojih medijev, večinoma lokalnih spletnih strani, ki prirejajo in poobjavljajo novice njihovih glavnih strankarskih medijev, kot sta tednik Demokracija in televizija Nova24TV, pred kratkim pa so v razvid medijev vpisali še štiri nove. Že skoraj 30 medijev SDS pa ni naročnikov servisa STA, zato ne smejo objavljati njenih fotografij, celotnih novic ali tonskih in videovsebin. Urbanija zahteva, da v STA v zameno za vladno financiranje te vsebine povsem odprejo. Agencija bi s tem verjetno izgubila svoje naročnike – uveljavljene slovenske medije – največ pa bi s tem pridobili brezplačniki SDS.

V STA na dogovor z vlado, ki očitno čaka na bankrot, v resnici več ne računajo. Na STA na mesec potrebujejo 169 tisoč evrov, vlada, ki jim obljublja 845 tisoč evrov, pa se še do danes ni izrekla, ali je to znesek za nazaj, za naprej, za vse leto in podobno.

STA je doslej uspelo preživeti večinoma z donacijami. S kompanijo »Za obSTAnek« so s pomočjo DNS zbrali 274 tisoč evrov, enega od mesečnih zahtevkov, terjatev v višini 169 tisoč evrov, pa je nedavno Veselinoviču uspelo prodati. To pomeni, da je STA za tisti mesec dobila nekaj odstotkov manj kot 169 tisoč, v zameno pa bo moralo podjetje, ki je terjatev dobilo, ta znesek terjati od vlade. Vendar je Veselinovič s prodajo terjatev dobil zgolj dodatni mesec dni časa. Ta teden bo minilo že 200 dni, odkar je vlada prekinila financiranje agencije.

Glede ostalih zahtevkov na STA sicer računajo na slovenska sodišča. STA za vsak mesec posebej vlaga izvršbe v višini 169 tisoč evrov, ki pa jim vlada vedno znova ugovarja. Za vsakega od teh primerov je sprožen pravdni postopek pred ljubljanskim okrožnim sodiščem. Ob tem STA vedno znova zahteva izdajo začasnih odredb. Tukaj STA ni bila uspešna, eden od teh zahtevkov je pred višjim sodiščem, je pa vendarle okrožno sodišče že pritrdilo STA, in sicer da temelj za izplačilo denarja STA že obstaja, to pa je sedmi protikoronski zakon. Zaradi tega je bila STA tudi uspešna pri prodaji ene od terjatev. Kupec terjatve je presodil, da ima STA v pravnem sporu prav.

Poleg tega je, kot smo še izvedeli, STA vložila tudi tožbo in zahtevo za zadržanje sporne vladne uredbe pred upravnim sodiščem. Zdi se torej, da bo STA pred sodišči uspešna –vprašanje pa je, ali bodo odločitve prišle pravočasno.

Direktor STA Veselinovič je ta teden v sporočilu za javnost že omenil, da bo delovanje STA lahko v kratkem ustavljeno.