Globalna davčna reforma

Finančni ministri skupine G20 so ta teden podprli globalno davčno reformo za pravičnejšo obdavčitev multinacionalnih podjetij. Devetnajst najbogatejših držav plus predstavniki Evropske unije so s tem podprli napovedano davčno reformo, ki so jo ZDA predlagale na nedavnem zasedanju voditeljev sedmih najbogatejših držav, torej skupine G7. Reforma je sestavljena iz dveh ukrepov, pri prvem gre za to, da bo najnižja davčna stopnja za multinacionalke znašala 15 odstotkov, drugi steber naj bi poskrbel, da bodo mednarodna podjetja več davkov plačevala tam, kjer ustvarjajo prihodke.

Reforma je odgovor na stranpoti globalizacije. Zaradi vse tesnejših svetovnih povezav se največja podjetja izogibajo plačilu davka na dobiček. Predvsem spletni velikani, kot so Google, Amazon, Facebook in Apple, katerih dobički so tudi med epidemijo naraščali, plačujejo po zadnjih izračunih le 60 odstotkov povprečnega globalnega davka na dobiček. Večinoma gre pri tem za zapletene aranžmaje, kot je »irski dvojni sendvič«. Multinacionalke patente, blagovne znamke in druge intelektualne pravice registrirajo v navideznem podjetju v davčni oazi. Nato tam plačujejo licenčnino in si s tem znižujejo davčno osnovo v državah, kjer opravljajo storitve.

S tem uničujejo zdravo konkurenco in živijo na račun drage in že zgrajene infrastrukture v razvitih okoljih. Države so poskušale v zadnjih letih najti več rešitev znotraj posameznih mednarodnih organizacij, kot sta OECD in EU, a ukrepi niso bili uspešni zaradi nasprotovanja posameznih držav, ki kot nekakšni zajedavci živijo od lukenj v mednarodni ureditvi. EU je leta 2019 poskušala multinacionalke prisiliti, da bi po državah prikazovale, koliko zaslužijo. Tako bi morala Google in Amazon recimo prikazati, koliko denarja sta zaslužila v Sloveniji, kjer ti dve podjetji davka na dobiček ne plačujeta. A so se tej zamisli »evropske davčne oaze« uprle in nazadnje dogovor ni bil sprejet. Te države so bile takrat Irska, Luksemburg, Ciper, Malta in celo Slovenija.

Po odločitvi G20 pa se pritisk stopnjuje. Doslej se je novi mednarodni pobudi pridružilo že 132 držav, tokrat tudi Slovenija. A znotraj EU je za reformo potrebno soglasje vseh držav, tri pa za zdaj predlogu nasprotujejo. To so Irska, kjer imajo Facebook, Google in Apple svoje evropske sedeže. To je tudi Estonija. In pa – morda presenetljivo – Madžarska. Zakaj? Na Madžarskem je davek na dobičke multinacionalk le devetodstoten. Država je tako v preteklih letih pritegnila številna velika podjetja, predvsem nemška avtomobilska, a tudi azijska, kot je korejsko podjetje Hankook. Nemški menedžerji so bili zadnja leta najboljši lobisti in posredniki med vlado Viktorja Orbána in Nemčijo, Orbán pa je v dobrih odnosih s številnimi multinacionalkami.

Zdaj je torej razkril karte. Madžarska je ena od treh držav članic EU, ki nasprotujejo večji in pravičnejši obremenitvi globalnih multinacionalk. To je ironično, saj je uradna madžarska ideologija drugačna. Orbán že leta ponavlja, da je treba »ideologijo globalizacije«, ki ogroža madžarsko kulturo in ljudi, zavrniti. »Z globalizacijo so zrasli finančni imperiji, ki nimajo meja, imajo pa v lasti svetovne medije. Nimajo posebnih okvirjev, imajo pa široko mrežo. So hitri, močni in brutalni. Imperij finančnih špekulacij je vzel Bruselj za talca, prav tako številne države članice,« je Orbán dejal med enim od številnih javnih nastopov.