16. 7. 2021 | Mladina 28 | Družba
Številni tuji študenti ne vedo, ali bodo lahko nadaljevali študij v Sloveniji
Brez odgovorov
Marija Jeremić prihaja iz Srbije, v Sloveniji živi devet let – njeno življenje bi se zaradi novega zakona lahko drastično spremenilo.
© Uroš Abram
»Ne vidim več končnega cilja. Moji načrti so porušeni. Zakaj naj se učim, za kakšno prihodnost naj se borim? Počutim se, kot da ta država išče način, kako naj nas vse izžene iz Slovenije.«
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
16. 7. 2021 | Mladina 28 | Družba
Marija Jeremić prihaja iz Srbije, v Sloveniji živi devet let – njeno življenje bi se zaradi novega zakona lahko drastično spremenilo.
© Uroš Abram
»Ne vidim več končnega cilja. Moji načrti so porušeni. Zakaj naj se učim, za kakšno prihodnost naj se borim? Počutim se, kot da ta država išče način, kako naj nas vse izžene iz Slovenije.«
To je eno od pričevanj, ki jih je prejela Iniciativa tujih študentov, nastala v odgovor na novelo zakona o tujcih, zaradi katere tujim študentom – tistim, ki ne prihajajo iz EU – grozi, da ne bodo mogli nadaljevati študija v Sloveniji. Iniciativa se, ob pomoči Delavske svetovalnice, obrača na šolsko in na notranje ministrstvo, a ostaja brez odgovorov. Podobno se je zgodilo dr. Romanu Kuharju, dekanu Filozofske fakultete v Ljubljani, ki je prejšnji teden na šolsko ministrico naslovil javno pismo.
V pismu, ki smo ga objavili tudi v zadnji številki Mladine, je zapisal, da na fakulteti z zaskrbljenostjo ugotavljajo, »da nov način preverjanja zadostnih finančnih sredstev za začasno bivanje v Sloveniji za študente predstavlja takšno oviro, da bodo morali predčasno zaključiti s študijem in se vrniti domov«, ter da obstaja bistvena razlika med tem, »da ima študent ob vlogi prošnje za začasno bivanje vnaprej zagotovljena sredstva za preživljanje v vrednosti slovenskega minimalnega mesečnega dohodka za celo leto študija (tj. skoraj 5 tisoč evrov), kar zahteva novi zakon, in med pisnim zagotovilom staršev oziroma skrbnikov, da bodo svojega otroka preživljali v času bivanja v Sloveniji, kot je veljalo do sedaj«. Poleg tega, opozarja Kuhar, je bila sprememba uvedena na hitro, brez prave javne razprave, šolsko ministrstvo pa o njej nikoli ni podalo jasnega mnenja. Zato je Kuhar, s podporo senata fakultete, v pismu ministrico prosil, naj nemudoma protestira proti zdaj veljavni razlagi novele zakona in zavaruje proces internacionalizacije visokega šolstva v Sloveniji.
Prejeti odgovor je bil vsebinsko prazen, nič drugačen od drugih odgovorov na pozive, ki jih je do zdaj na ministrstvo naslovila kritična javnost. Namesto ministrice mu je odgovoril državni sekretar Mitja Slavinec in ga preusmeril na razlago zakona, ki jo daje notranje ministrstvo. A ravno v njej se skriva največja težava. Drugih pojasnil Slavinec v odgovoru ni ponudil.
Kuhar, naravnost šokiran nad praznim odgovorom, je na ministrstvo zdaj naslovil nova vprašanja. Zanima ga, na podlagi kakšne analize je bil spremenjen pogoj prikazovanja sredstev za tuje študente, zakaj ministrstvo molči, predvsem pa – kaj bodo rekli tistim odličnim študentom iz tujine, »ki so že na študiju v Sloveniji in septembra ne bodo mogli izpolniti novopostavljenih pogojev za začasno bivanje v Sloveniji ter bodo prisiljeni študij prekiniti in oditi domov«.
Ko se je Goran Lukić iz Delavske svetovalnice s podobnimi vprašanji obrnil na notranje ministrstvo, je dobil odgovor, da je le podaljšana roka levo usmerjenih političnih strank. »Dajte, ukrepajte tudi vi,« je pismo končal Hojs ter Lukića pozval, naj se raje postavi v bran tistim, »ki v slovenski družbi dejansko sodijo med ranljive skupine prebivalstva«.
Čas se izteka, a študenti ostajajo brez odgovorov.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.