Umetniki iz Slovenije ... in tisti drugi

V evropskem parlamentu v Bruslju so 12. julija končno odprli skoraj odpovedano razstavo Živimo v vznemirljivih časih. Ministru za kulturo Vasku Simonitiju ni bilo všeč, da bi bila poleg del trinajstih umetnikov mlajše in srednje generacije, ki jih je izbral kustos Marko Košan iz Koroške galerije likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu, na razstavi na ogled še slovenska dela iz stalne zbirke evropskega parlamenta, kar je stalni koncept razstave – slovenski umetniki, ki imajo dela v stalni zbirki, so Arjan Pregl, Jasmina Cibic, Andrej in Gašper Jemec, Lojze Logar in Drago Tršar. Kaj je bil razlog za ministrovo nasprotovanje, do danes nismo izvedeli. Po ogorčenju javnosti je bila razstava potrjena, ministrstvo je zatrjevalo, da pod njihovimi pogoji, kustos Košan pa nam je povedal, da se ni spremenilo nič, razen da bodo dela umetnikov stalne zbirke na razstavi ločena od tistih, izbranih posebej za razstavo, kar je koncept, ki si ga je že brez ministrovega posredovanja zamislil tudi sam.

Tako je bila razstava nazadnje tudi postavljena, ministrstvo pa se še kar pretvarja, da avtorjev stalne zbirke na njej ni.

V sporočilu za javnost, ki so ga objavili na spletni strani ministrstva, navajajo samo imena trinajstih »gostujočih« umetnikov, Vasko Simoniti, ki je zbrane na razstavi – ironično – nagovoril z visokoletečimi besedami, da je likovna umetnost preizkus odprtosti sodobne demokratične družbe, pa je povedal, da je razstava postavljena, kot je želel, saj »mora biti zbirka postavljena tako, da so na začetku avtorji iz Slovenije, na koncu pa iz zbirke, ki tukaj je. Prej je bil koncept obrnjen naokoli, tako pa damo afirmacijo tistim, ki so iz Slovenije, ne pa tistim, ki so v tej zbirki.«

Kolikor nam je znano, so tudi Arjan Pregl, Jasmina Cibic, Andrej in Gašper Jemec, Lojze Logar in Drago Tršar avtorji iz Slovenije. »Če prav razumem situacijo, je razstava postavljena natanko tako, kot je bilo v osnovi zamišljeno in kot je praksa teh razstav že leta. Torej v dveh delih, enem po izboru aktualnega kustosa, drugem iz zbirke parlamenta. Ministrstvo se sicer še vedno norčuje iz slovenskih umetnikov in na spletni strani ne navaja avtorjev, ki že razstavljamo v parlamentu. Med slednjimi sta dva slovenska umetnika in umetnica, ki so Slovenijo že zastopali na Beneškem bienalu, trije nagrajenci Prešernovega sklada, dva Prešernova nagrajenca, dobitniki Jakopičeve nagrade in tako dalje,« pravi eden od njih, Arjan Pregl, ki se v nadaljevanju prav tako obregne ob verbalne akrobacije, ki jih je moral izvajati minister, da je ločil »prave« od »nepravih« umetnikov. »Na eni strani so menda ’slovenski avtorji’, na drugi pa smo tisti, ’ki so v tej zbirki’. Ne vem, kakšen je bil ministrov namen, da povzroči tako razburjenje. Na koncu je seveda s tem naredil precejšnjo reklamo razstavi, a kljub vsemu bi si želel, da bi se o njej manj poročalo kot o ’karambolu’ in bolj kot o dosežku, na katerega bi bili vsi lahko ponosni,« zaključuje Pregl.

Pregl kot eden izmed sodelujočih avtorjev, četudi v uradnem sporočilu ministrstva ni bil naveden, ni dobil niti uradnega obvestila o odprtju razstave; enako pravi kustos Marko Košan, ki je za datum dogodka izvedel od bruseljskih kolegov. »Vabila žal nimam,« nam je odgovoril, ko smo ga povprašali, ali so bila vsaj na vabilih in v katalogih navedena dela vseh umetnikov. »Lahko pa potrdim, da so vsa dela navedena v katalogu, kot je običajno, le da zdaj na način, kot ga je izrecno želel minister: najprej so predstavljena izbrana dela, nato pa še dela v zbirki evropskega parlamenta.«