Prepoved hitre glasbe v južnokorejskih telovadnicah

Zdi se, da nikomur ni popolnoma jasno, kako se spoprijeti s pandemijo koronavirusne bolezni in kakšni naj bi bili smiselni ukrepi za zajezitev širjenja virusa, ki povzroča covid-19, a Južni Korejci so pri uvajanju absurdnih ukrepov presegli vse meje.

Južna Koreja te dni poroča o skrb zbujajočem številu okuženih – več kot 1100 potrjenih primerov na dan – in novemu valu epidemije zdaj sledi tudi nov val ukrepov. Pred nedavnim je oblast v telovadnicah in fitnesih v Seulu ter bližnji okolici prepovedala glasbo, hitrejšo od 120 BPM, torej 120 udarcev na minuto.

Ukrep – širša javnost ga ostro kritizira in označuje za nesmiselnega in smešnega – je absurden na številnih ravneh. Z njim naj bi preprečili to, kar je neizogiben stranski proizvod dobre rekreacije: hitro dihanje in znojenje, saj naj bi oboje pripomoglo k širjenju koronavirusa. Tudi tekalne steze so z elektronsko blokado omejili na šest kilometrov na uro, da ne bi po naključju kdo prehitro zadihal in mimogrede popljuval telovadnega soseda. Če pa se bo kljub prepovedi hitre glasbe in hitrega teka komu vseeno uspelo preznojiti, bo zaudarjal vse do prihoda domov, saj je oblast prepovedala tudi prhanje v javnih kopalnicah.

Ne smemo pozabiti, da je število udarcev na minuto izjemno relativen pojem. Skladba, ki denimo šteje 80 BPM, jih hkrati šteje tudi 160. Če torej telovadimo ob spremljavi razmeroma počasne, a groovy hiphop skladbe, lahko ob njej brez težav migamo hitreje kot na techno partiju. Poleg tega se veliko ljudi ne zanaša na generične playliste, kakršne navadno odmevajo v fitnesih, temveč rajši – s slušalkami in pametnimi telefoni – sami kurirajo izbiro glasbe, ki jo konzumirajo med dvigovanjem uteži. Bodo inšpekcije preverjale, kako hitra glasba odmeva v slušalkah južnokorejskih rekreativnih športnikov?

Povrhu vsega pa se ob absurdnem ukrepu poraja še ena skrb: za narod, ki rad telovadi ob spremljavi naspidiranih K-pop bangerjev, bo poslušanje balad na fitnesu verjetno precej trd oreh.