30. 7. 2021 | Mladina 30 | Politika
Zdaj prihajajo še ekofašisti
V Evropi po letu 2015 raste pogostost skrajno desnih terorističnih napadov
Poklon žrtvam napada na sinagogo v mestu Halle, v Nemčiji, leta 2019.
© Profimedia
»Nekoč je bila skrajna desnica anatema, danes je to rutina,« piše v marca 2020 objavljeni analizi o skrajno desnih terorističnih napadih v Evropi. Analizo je opravil ameriški Center za strateške in mednarodne raziskave (CSIS) na podlagi 2241 terorističnih napadov v Evropi med letoma 2009 in 2020. Njegov komentar, da je skrajna desnica del vsakdana, se je navezoval na dejstvo, da se dandanes skrajno desne politične stranke v Evropi tudi v evropskem parlamentu združujejo v večjo skupino. Hkrati s tem pa so avtorji študije opazili tudi povečanje skrajno desnih terorističnih napadov. Ti, ugotavljajo, sovpadajo prav s protimigrantsko retoriko desnih politikov po letu 2015.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
30. 7. 2021 | Mladina 30 | Politika
Poklon žrtvam napada na sinagogo v mestu Halle, v Nemčiji, leta 2019.
© Profimedia
»Nekoč je bila skrajna desnica anatema, danes je to rutina,« piše v marca 2020 objavljeni analizi o skrajno desnih terorističnih napadih v Evropi. Analizo je opravil ameriški Center za strateške in mednarodne raziskave (CSIS) na podlagi 2241 terorističnih napadov v Evropi med letoma 2009 in 2020. Njegov komentar, da je skrajna desnica del vsakdana, se je navezoval na dejstvo, da se dandanes skrajno desne politične stranke v Evropi tudi v evropskem parlamentu združujejo v večjo skupino. Hkrati s tem pa so avtorji študije opazili tudi povečanje skrajno desnih terorističnih napadov. Ti, ugotavljajo, sovpadajo prav s protimigrantsko retoriko desnih politikov po letu 2015.
V Evropi sicer v zadnjih letih po številu žrtev še naprej prevladujejo džihadistični teroristični napadi, je pa očitno, da se povečujeta tudi pogostost in smrtnost skrajno desnega terorizma. Eden najhujših skrajno desnih terorističnih napadov se je zgodil lani v Nemčiji. 19. februarja je 43-letni Nemec v mestu Hanau ubil devet ljudi v različnih barih, ki so bili predvsem v lasti migrantov. Nasilnež, ki je po dejanju storil samomor, je imel svojo spletno stran, na kateri je razširjal ksenofobna in rasistična sporočila, pred napadom pa je izdal manifest o potrebi po globalnem etničnem čiščenju.
Nekaj mesecev pred tem, oktobra 2019, je drugi Nemec, Stephan Balliet, poskušal vdreti v sinagogo v mestu Halle, v Nemčiji. Bil je do zob oborožen in imel vklopljeno kamero, s katero je svoj napad snemal in predvajal. Ubil je dve osebi in poškodoval še dve. Tudi on je objavil svoj manifest, v katerem je zapisal, da je treba ubiti kolikor je mogoče veliko nebelcev, po možnosti Židov. Istega leta, leta 2019, je pod streli desnega terorista padel nemški politik Walter Lübcke, član nemške konservativne CDU. Ubil ga je 45-letni ekstremist, ki ga je jezilo Lübckejevo probegunsko stališče. So to le posamezni primeri ali gre za širši pojav?
Ena največjih in najnasilnejših evropskih skrajno desnih gibanj, Nacionalsocialistično podzemlje (NSU), je bilo med letoma 2000 in 2007 odgovorno za smrt desetih ljudi, predvsem imigrantov, so poudarili raziskovalci CSIS. Glede na to je število žrtev skrajne desnice v zadnjih letih izjemno visoko. Še bolj pa se je povečalo število vseh napadov, ki so jih po letu 2015 zagrešili skrajni desničarji po Evropi. Med letoma 2015 in 2020 so kar 62,6 odstotka vseh terorističnih napadov zagrešili skrajni desničarji, so ugotovili raziskovalci. Cilj teh napadov so bili večinoma begunci ali mesta, ki jih je mogoče povezati z islamom.
Podobno lahko preberemo tudi v zadnjem poročilu Europola o terorističnih napadih v Evropi v lanskem letu. Države, v katerih je lani prišlo do skrajno desnih terorističnih akcij, uspelih ali preprečenih, so poleg Nemčije še Belgija, Francija, Luksemburg, Španija, Italija, Poljska in Nizozemska. Skupaj so v teh državah policisti lani aretirali 34 oboroženih skrajnih desničarjev, ki so načrtovali napade. Leto prej so jih denimo v vsej EU 21. Skrb zbujajoče naj bi bilo še, da je v teh skrajno desnih skupinah vse več mladih, še ne polnoletnih. Nov pojav pa so tako imenovani ekofašisti. »Povečano javno zavedanje klimatskih in ekoloških kriz je skrajno desne ekstremiste vodilo k promoviranju ekofašizma. To je ideologija, v skladu s katero naj bi bil vzrok teh kriz v prenaseljenosti in imigraciji,« so zapisali Europolovi avtorji.
Ekofašist je bil tudi napadalec iz Christchurcha, ki je leta 2019 na Novi Zelandiji ubil 51 ljudi.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.