Varnost naših podatkov

Kljub napovedim, da bodo nove biometrične osebne izkaznice prebivalcem Slovenije na voljo še letos – tako bi bilo tudi v skladu z direktivo EU, ki državam članicam nalaga, da jih začnejo izdajati 2. avgusta –, bomo morali nanje še počakati. Čeprav so spremembe in dopolnitve zakona o osebni izkaznici začele veljati že aprila, lahko nove osebne izkaznice s čipom, na katerem bosta zapisana dva podatka – podoba našega obraza in dveh prstnih odtisov –, z njimi pa bomo lahko opravljali tudi storitve v zdravstvu, pričakujemo šele z začetkom novega leta.

Potreba po spremembi osebnih izkaznic v državah EU je vzniknila zaradi razlik v varnostni ravni osebnih izkaznic, ki je v različnih državah različna. Te razlike so doslej povečevale tveganje ponarejanja in zlorabe dokumentov, državljanom pa praktične težave, ki naj bi se s poenotenjem izkaznic zmanjšale. Osebna izkaznica bo odslej nosilka sredstva elektronske identifikacije, to pomeni, da bo vsebovala dve sredstvi elektronske identifikacije in kvalificirano potrdilo za elektronski podpis. Na osebni izkaznici bodo zapisani pošta, poštna številka in država ter kraj rojstva, skupaj z njo pa bo prišla tudi hitrejša, elektronska prijava izgube ali kraje dokumenta.

V Sloveniji bomo tako po več kot dveh desetletjih dobili nove osebne izkaznice. Zadnji resni poskus sprememb na tem področju je iz leta 2008, ko je državni zbor že razmišljal o združitvi osebnih izkaznic s karticami zdravstvenega zavarovanja, a je na sila površne predloge sprememb, ki so bili pripravljeni »brez ustreznih analiz in ocen tveganja«, opozarjala tedanja informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar.

»Po naravi stvari načeloma pomeni vsako elektronsko poslovanje samo po sebi tveganje zlorab in večje posege v varstvo osebnih podatkov kot poslovanje v papirni obliki,« o novih osebnih izkaznicah pravijo pri informacijskem pooblaščencu danes. Vseeno pa se je »v zadnjih desetih letih na ravni EU marsikaj spremenilo, tudi potrebe, ki jih narekuje elektronsko poslovanje«, zaradi česar so bile nove spremembe zakona »v marsičem odraz aktov Evropske unije v zvezi z zagotavljanjem varnosti osebnih izkaznic ter elektronsko identifikacijo«.

Pri informacijskem pooblaščencu dodajajo, da so ob sprejemanju novega zakona opozarjali na različna tveganja, »nekatera so bila naslovljena, za nekatera je predlagatelj izbral drugačne rešitve«. Med drugim je bila upoštevana pripomba glede varovalke pri biometrični prepoznavi na način, da je fotografija imetnika v digitalni obliki, ki je ni mogoče prebrati z napravami za branje biometričnih podatkov, hkrati pa je bila na podlagi podrobne primerjalne analize zakonodaje drugih držav članic sprejeta odločitev, da se prstna odtisa »v evidenci izdanih osebnih podatkov hranita do vročitve osebne izkaznice, vendar ne več kot 90 dni od datuma izdaje osebne izkaznice«. S tem ukrepom so pri informacijskem pooblaščencu zadovoljni, a še vedno opozarjajo, da gre pri hrambi podatka lahko »za veliko tveganje glede na redke situacije, ki bi terjale take hrambe«. Ker so biometrični podatki navadno trajni in nespremenljivi, bosta morala biti zbiranje in uporaba strogo regulirana v skladu z evropsko zakonodajo.

Vse stare osebne izkaznice bodo kljub novim ostale v veljavi do poteka. Leta 2022 pa se nam tako ali tako obeta potek več osebnih izkaznic – zamenjati jo bo moral skoraj vsak četrti državljan, prihodnje leto bo namreč poteklo več kot pol milijona dokumentov.