Mark, kje si?

Ob novem odloku, ki veleva, da morajo organizatorji prireditev pri obiskovalcih preverjati izpolnjevanje pogoja PCT, je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) izdal aplikacijo, ki je omogočala skeniranje QR-kode, navedene na evropskem digitalnem potrdilu – a jo je moral kmalu zatem začasno umakniti. Poleg tega, da ni bila prijazna do uporabnikov, se je ugotovilo, da ni bila vnaprej usklajena z veljavno zakonodajo o varovanju podatkov – informacijska pooblaščenka je zaradi tega za novo aplikacijo uvedla inšpekcijski postopek.

Zakaj nam gre pri uvajanju teh aplikacij tako slabo od rok? V podobni zagati smo se znašli že pri aplikaciji #OstaniZdrav pa pri aplikaciji zVEM, namenjeni naročanju na cepljenje, ki je nedavno dobila še mobilno različico.

Član Strateškega sveta za digitalizacijo Aleš Špetič se podobno sprašuje v pogovoru z RTV SLO. »Pojavila se je potreba, ki je bila ustvarjena zelo na hitro, ampak namesto da bi tisti, ki so bili za to odgovorni, rekli, nekaj časa bo trajalo, da se to uredi, so želeli to zelo na hitro implementirati. To pač ne gre, zdaj pa vidimo posledice.« Tako, pove Špetič, je bil vsak poskus implementacije nove aplikacije v zadnjem letu in pol izpeljan tako slabo, kot da bi se ga lotili študenti računalništva v prvem letniku, pa še ti bi pri tem dobili negativno oceno.

»Nobena od teh aplikacij tudi v ozadju ni imela oblikovanega dolgoročnega načrta. Ne moremo vsega preprosto rešiti z aplikacijo, če pri tem ne oblikujemo procesa, kaj bomo z njo počeli,« tehnološke podvige, povezane z aplikacijami, komentira Filip Dobranić z inštituta Danes je nov dan. Pri tem navede primer aplikacije #OstaniZdrav, ki je bila narejena po modelu nemške aplikacije – a drugače od naše, ki je bila deležna zgolj manjših, praktično nepomembnih nadgradenj, se je nemška razvijala in pridobivala vse večjo funkcionalnost. Nam pa je nujne funkcije aplikacije uspelo zgolj še dodatno razdrobiti. »Zakaj recimo nismo mogli dodati evropskega digitalnega covidnega potrdila v aplikacijo #OstaniZdrav?« se sprašuje Dobranić.

Pri čemer v državi zdaj celo imamo nekoga, ki bi moral skrbeti za usklajevanje in poenotenje takšnih sistemov – to je Mark Boris Andrijanič, novi minister za digitalno preobrazbo. Morda pa je zdaj čas, da Andrijanič zaviha rokave, kot je sam rekel ob prihodu na ministrski položaj, in nas reši te grozljive tehnološke zmede.