Reševanje izgubljenih dijakov

Vpis v srednješolske izobraževalne programe je stresen že sam po sebi. Najprej izbira prave šole. Štetje točk, primerjanje ocen zadnjih treh razredov s sošolci, razbijanje glave: Je šola sploh primerna zame? Se bom zlahka vključil/a? Bom sprejet/a ali ne? Če se izkaže, da ne, je naslednji korak še bolj stresen: učenci, ki niso dosegli dovolj točk za izbrano šolo, se morajo odločiti za kar deset novih možnosti, med katerimi je kakšna zdaj gotovo manj dostopna, kot je bila na začetku, ker se je naval na šolo v drugem krogu povečal. In tako dalje. Toda za 201 slovenskega najstnika je bil ta proces letos še večja mora kot za njihove preostale vrstnike. V procesu vpisa so namreč izpadli – ni se jim uspelo vpisati na nobeno srednjo šolo, ostali so pred vrati. Kako se je to lahko zgodilo?

Vsi na gimnazije?

Letošnja generacija srednješolcev je večja kot tiste v preteklih letih – po pisanju Večera je bilo kandidatov za vpis v srednje šole letos 500 več kot lani, trend rasti pa bo v prihodnjih letih še izrazitejši. Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport sicer pravijo, da spremljajo podatke o številu devetošolcev, ki prihajajo v srednje šole, in za vpis novincev vsako leto razpišejo okoli 5000 mest več, kot je vpisne generacije. Za letošnjo generacijo devetošolcev (19.191) so tako skupno razpisali 24.108 prostih mest. V najbolj obremenjeni osrednjeslovenski regiji je bilo za 5380 devetošolcev razpisanih 6140 prostih mest, kar je 760 mest več, kot je vpisne generacije. A očitno – čeprav so maja pozvali vse ljubljanske šole s primernimi prostorskimi in kadrovskimi pogoji k povečanju obsega razpisanih mest in uspelo jim je zagotoviti približno tristo dodatnih – vseeno niso računali na takšen naval na to regijo iz drugih koncev Slovenije, zaradi česar jih je bilo med 201 učencem, ki se jim ni uspelo vpisati na nobeno srednjo šolo, na koncu kar 150 prav iz osrednje Slovenije. 71 jih je bilo prijavljenih v gimnazijske programe, 63 v programe srednjega strokovnega izobraževanja in 16 v programe srednjega poklicnega izobraževanja. Nekateri ljubljanski učenci, je opisal Marko Crnkovič v Večeru, so se temu, da bi ostali brez vpisnega mesta, ognili tako, da so se vpisovali na primer v Postojno.

»To je sistemski problem. Učenci naj bi se praviloma vpisovali na tiste srednje šole oziroma gimnazije, ki jih imajo na razpolago v svoji regiji. Če se na šole v osrednji Sloveniji vpisujejo dijaki iz vseh koncev Slovenije, to kaže na to, da država sistema ni postavila dovolj ustrezno, da bi spodbujala kakovost šol v preostalih regijah. Spodbujati je treba šole, da sledijo standardom kakovosti, samo tako se ognemo tako velikemu pritisku na osrednjeslovensko regijo,« pravi Marijana Kolenko, ravnateljica Osnovne šole Lava v Celju. »Pri osnovnih šolah se denimo ta problem rešuje s šolskimi okoliši: najprej se šole napolnijo z učenci iz matičnega okoliša, če ostane kakšno prosto mesto, pa ga lahko zapolnijo tudi učenci iz drugih krajev.«

Med 201 učencem, ki se jim ni uspelo vpisati na nobeno srednjo šolo, jih je bilo 150 iz osrednje Slovenije.

Kolenkova dodaja, da na njihovi osnovni šoli, ki slovi po tem, da dijake dobro pripravi na srednješolsko izobraževanje, uspešni pa so bili tudi pri odpravljanju vrzeli v znanju, ki so nastale med pandemijo, k sreči ni bilo nobenega učenca, ki bi izpadel iz sistema, jih je bilo pa kar nekaj takih, ki so morali v drugem krogu prenašati svoje prijave. »Predvsem so imeli težave z gimnazijami. Vsi tisti, ki so želeli na strokovne srednje šole, so se lahko vpisali. Gimnazijski programi pa so vedno precej zaželeni in letos je bilo to še toliko bolj izrazito. Celo nekateri odlični učenci se niso mogli vpisati na izbrano gimnazijo.« Morda tudi zato, ker je bilo zaradi prizanesljivejšega ocenjevanja med pandemijo odličnjakov naenkrat več. To bo očitno težava tudi v naslednjih letih, ko se obetajo še številnejše generacije: če ne pride do sistemskih sprememb, bo vstop na gimnazije dosegljiv samo superodličnjakom, s čimer se bo pritisk na učence še povečal.

In kako to, da si toliko osnovnošolcev želi na gimnazijo? Vpis na poklicne in strokovne šole se je v zadnjih desetletjih zmanjšal, na gimnazije se še kar povečuje. Marijana Kolenko to pripisuje odsotnosti poklicnega načrtovanja na državni ravni. »V idealnem scenariju bi država vodila evidenco potreb po določenih poklicih. A to je trenutno zelo razpršeno, nihče se zares ne ukvarja s tem. Naval na gimnazije je vse večji, a kdo se ukvarja s tem, kam se bodo vpisali iz gimnazij, kaj bodo zanje perspektivni poklici, katere so nove vede, ki se odpirajo, kje bodo lahko dobili zaposlitve ... če bi se s tem načrtovanjem kdo ukvarjal bolj sistematično, sem prepričana, da na prehodu iz osnovne v srednjo šolo ne bi bilo tako hudih zagat s točkami, ki smo jim priča, ne glede na to, kako uspešno ali številno generacijo imamo.«

Neučinkovito poklicno svetovanje

Vseeno pa se kaj takega, da je več kot dvesto otrok ostalo v negotovosti glede nadaljevanja šolanja, ne bi smelo zgoditi. »Očitno je v tem primeru prišlo do nepravilnosti, kajti mi vsako leto točno vemo, koliko je devetošolcev – in to pravočasno, saj v aplikacijo vnašamo podatke z nacionalnih preizkusov znanj. Tu se je ministrstvu pripetila niti ne tako majhna napaka, ki se jim absolutno ne bi smela,« je odločna Marijana Kolenko. Na ministrstvu se opravičujejo, češ da na svoji spletni strani vsako leto takoj po roku za oddajo prijavnice objavijo stanje prijavljenih kandidatov za vsako regijo, šolo in program. Iz teh podatkov lahko kandidati razberejo, kakšno je stanje prijavljenih v programu, za katerega so oddali prijavnico. Poleg tega svetovalni delavci na šolah kandidatom, ki so se glede na doseženo število točk znašli v spodnji polovici, običajno svetujejo, da svojo prijavo prenesejo na drugo šolo z istim programom, kjer bi se s svojimi točkami lahko uvrstili višje in si zagotovili vpis že v prvem krogu izbirnega postopka. Toda veliko kandidatov se za to naj ne bi odločilo in so odklanjali prenos prijave na drugo šolo, čeprav izvaja isti program. Stanje zdaj rešujejo tako, da so s 1. julijem zagotovili nova vpisna mesta: samo v osrednjeslovenski regiji je za 150 nevpisanih otrok na voljo 564 mest.

Gimnazijski programi so vedno zaželeni in letos je bilo to še toliko izrazitejše. Celo nekateri odlični učenci se niso mogli vpisati na izbrano gimnazijo.

Poleg ustreznejšega vodenja evidenc bi bilo, da se letošnja situacija ne bi več ponovila, gotovo smiselno izboljšati tudi sisteme poklicnega svetovanja, še poudarja Marijana Kolenko. »Pred leti je bilo to veliko boljše kakovosti. Zdaj pa imajo devetošolci velikokrat premalo podatkov, zato mislim, da tudi prihaja do teh odstopanj. Res je, da je zdaj tudi več informacij na raznih platformah, spletnih straneh in podobno, a je to dvorezen meč, saj marsikateri starš in otrok do njih ne zna priti sam. Zaradi podhranjenosti socialnih delavcev na šolah je celostno poklicno svetovanje sicer izjemno težko izvajati, a je še kako pomembno, saj imajo mladi potem tudi bolj izostrene želje, kam se želijo vpisati, in že v prvo ustrezneje ocenijo, katera šola je primerna zanje. S kakovostnim poklicnim svetovanjem tako mogoče teh težav ne bi imeli, gotovo pa bi bilo otrokom prihranjenega vsaj malo stresa.«