Nič krivi

Po vse prej kot uspešni uvedbi aplikacije za preverjanje izpolnjevanja pogojev PCT, ki naj bi ga izvajali organizatorji prireditev (aplikacijo je razvil Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)), se je ponovno začelo iskanje krivca za še en vladni neuspeh. In našli so ga – kot že enkrat prej, kakopak, v informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik. Čeprav državni organ, ki ga zastopa, v inšpekcijskem postopku zoper aplikacijo še ni ničesar odredil, niti z aplikacijo nikoli ni bil uradno seznanjen.

Informacijski pooblaščenec (IP) je 23. julija na podlagi prejete prijave začel inšpekcijski postopek zoper omenjeno aplikacijo – prva verzija je ob skeniranju QR-kode namreč izpisala ime, priimek in datum rojstva uporabnika, pa tudi podatek o tem, ali je oseba cepljena, testirana ali prebolevnik. Aplikacija naj bi bila enaka tisti, ki jo uporablja policija na mejnih prehodih, zato je IP opozoril, »da brez ustrezne pravne podlage osebnih podatkov ni dopustno obdelovati za različne namene« in da prenos aplikacij, ki jih uporablja policija, v zasebni sektor, »ne bi smel potekati brez ustrezne zakonske ureditve«. Na to je že marca opozarjal tudi evropski odbor za varstvo podatkov. Prelesnikova je dodatno poudarila, da je za vsako takšno aplikacijo, ki jo zasnuje država, »treba vsekakor poskrbeti, da je ustrezno zakonsko urejena, upoštevajoč ustavo, splošno uredbo o varstvu podatkov (GDPR) in zakon o elektronskih komunikacijah«.

Po prošnji NIJZ, naj se rok za pisni odgovor v zvezi z obdelavo osebnih podatkov s pomočjo aplikacije za preverjanje pogojev PCT podaljša do 18. avgusta, je Prelesnikova v torek sporočila, da je odobrila podaljšanje do petka, 6. avgusta – prvotno bi to morali storiti že do prejšnjega petka.

Prvotna verzija aplikacije je bila sicer nekaj dni kasneje umaknjena s spleta, saj naj bi bila potrebna nadgradnje. Nova verzija je zdaj anonimizirana – ni več vezana na identifikacijo osebe, saj ob preverjanju QR-kode ne izpiše več nobenih osebnih ali zdravstvenih podatkov, pač pa zgolj, ali oseba izpolnjuje pogoj PCT.

A bistveno je predvsem to, da v Sloveniji še vedno nimamo sprejete ustrezne zakonodaje, ki bi dovolila preverjanje PCT-potrdila. »Organi EU so povedali, da pravna podlaga za preverjanje PCT-potrdila obstaja le za namene lažjega prehajanja meja znotraj EU, če pa se države odločijo to uporabiti tudi za druge namene /.../, je to mogoče le na temelju ustrezne zakonodaje,« je jasna Prelesnikova. »Avstrija in Francija sta izpostavljeni kot dve državi članici EU, ki sta ustrezno zagotovili nacionalno zakonsko podlago za tako preverjanje izpolnjevanja PCT-pogojev za dostop do raznih storitev in prostorov.«

Predsednik vlade Janez Janša z novo verzijo aplikacije ni zadovoljen – kot je zapisal na Twitterju, je zdaj njena učinkovitost »zmanjšana za 90-odstotkov«, tisti, ki so odgovorni za to, pa da »neposredno ogrožajo zdravje in življenja ter delajo po načelu: kolikor več okuženih, bolnih in mrtvih, toliko slabše za Slovenijo in toliko bolje za paradržavo«. A Janša je pri tem na nekaj pozabil – vsemu temu bi se bilo mogoče preprosto izogniti, če bi bila aplikacija poslana v predhodno mnenje IP, kot bi bilo to ob uvedbi aplikacije, ki obdeluje osebne podatke ljudi, tudi pričakovati.

Gre torej spet zgolj za iskanje krivca in opletanje z domnevno »paradržavo«, s čimer – podobno kot se je zgodilo že pri strategiji cepljenja – oblast krivdo za lastne napake želi pripisati drugim.