Je Hitler heroj?

Poseben status za poveličevanje nacizma 

Roke, dvignjene v nacistični pozdrav, in nacistični simboli, ki so nekaterim tako blizu, da si jih dajo celo vtetovirati v kožo, za posamezne slovenske politike še niso dovolj, da bi bobu lahko rekli bob – da je neonacist morda res neonacist. Nemara pa bodo to storili zdaj, ko je predsednik Društva za promocijo tradicionalnih vrednot, ki mu je ministrstvo za kulturo podelilo poseben status, vodja tako imenovanih rumenih jopičev in odgovorni urednik domnevno ironično samooklicanega »fašističnega medija« Urban Purgar v že izbrisanem tvitu zapisal, da je bil Hitler heroj. Nato je v prav tako že izbrisanem tvitu dodal, da so bili nacisti junaki.

Podobno kot je ustanovitelj Nacionalne tiskovne agencije (NTA) Aleš Ernecl kmalu zatem, ko je v enem izmed pogovorov, ki jih redno gosti na svojem kanalu na YouTubu, NTA označil za »fašistični medij«, je tudi Purgar hitel braniti svoj zapis kot provokacijo. »Namen izjave je bil razgaliti vso bedo slovenskega levičarstva in novinarstva,« je rekel v svojo obrambo in dejanje primerjal z ravnanjem Tanje Fajon, ki »se klanja morilcu slovenskega naroda Kidriču«.

Kot ugotavlja filozof Boris Vezjak, gre pri umiku izjave za klasičen modus operandi, saj se slovenski rumeni jopiči in njim podobni »domoljubi« očitkov »o svojem pedigreju in pravih herojih otepajo ves čas, odkar so svoja tetovirana telesa na ogled postavili v prepoznavnih neonacističnih simbolih in se pomešali med protivladne protestnike«. Tako je bilo tudi, ko so se rumeni jopiči prvič pomešali med protestnike in je eden izmed njih, Julijan Recko, dvignil desnico v nacistični pozdrav – takrat so se mu odrekli, češ da ga ne poznajo. »Kje je tožilstvo?« se sprašuje Vezjak. Purgarjevemu zapisu bi moral »jasno slediti pregon državnega tožilstva po uradni dolžnosti zaradi vzbujanja in širjenja sovražnosti in nestrpnosti«. A namesto tega poveličevanje nacizma praviloma ostaja nekaznovano – razen pri prej omenjenem Recku, proti kateremu je bil marca izpeljan prekrškovni postopek, ki mu je sledil izrek kazenske odločbe.

Na razpravo o tem, kaj je dopustno in kaj ne, se je med drugim odzval generalni direktor policije Anton Olaj in v tvitu zapisal, da kot državljan Slovenije in Evropske unije podpira »Resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu, s katero je Evropski parlament leta 2009 odločno obsodil vse zločine proti človeštvu in množične kršitve človekovih pravic, ki so jih zgrešili vsi totalitarni in avtoritarni režimi«. Olaj je sicer še nedavno rumenim jopičem sledil na Twitterju, zapisa o Hitlerju pa ni neposredno obsodil.

Zdaj verjetno ni več nobena skrivnost, tako Vezjak, da gre skrajnim desničarjem pod to vlado odlično. Navsezadnje so za svoje dejavnosti dobili potrditev ministrstva za kulturo, hkrati pa »uporabljajo ideološki žargon, ki je do potankosti identičen tistemu s Trstenjakove«. Vzporednice so jasne, zato se je pojavila poslanska pobuda Socialnih demokratov, v kateri ti ministra za kulturo Vaska Simonitija in vlado sprašujejo, ali tudi oni mislijo, da je bil Hitler heroj.

Odgovor bi moral biti preprost, prav tako odločitev glede pobude, naj vlada in ministrstvo za kulturo Društvu za promocijo tradicionalnih vrednot nemudoma razveljavita status nevladne organizacije v javnem interesu na področju kulture. Tvit je obsodilo več politikov, o tem, da je »zavržen« pa so v sredo spregovorili tudi na ministrstvu za kulturo (vendar o odvzemu statusa nevladne organizacije niso govorili). Bolj konkretno je bilo nemško veleposlaništvo, ki je zapisalo, da je »zgodovinska dolžnost Nemčije, da ohranja spomin na grozote nacističnega režima« in da so hvaležni »reakciji številnih strank in članov slovenske družbe, ki so obsodili to izjavo«.

S primerom je seznanjeno ljubljansko okrožno tožilstvo, kaj bo nazadnje sklenilo, pa še ni znano. Javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ali javno širjenje ideje o večvrednosti ene rase se sicer po kazenskem zakoniku kaznuje z zaporom do dveh let.