Prince: Welcome 2 America

+ + +

Aprila smo se spomnili pete obletnice smrti enega ključnih afroameriških avtorjev popularne muzike 20. stoletja, posodobitelja funka, briljantnega multiinstrumentalista in pevca, modnega ekscentrika, lastnika ikoničnih brkov, najbolj seksapilnega moškega v petkah, avtorja lastnih in tujih hitov (Sinead O’Connor, The Bangles itd.), šarmerja, ki je zaslovel z rock dramo Škrlatni dež (1984), skladatelja filmske glasbe in enega bolj izmuzljivih superzvezdnikov z osupljivim opusom, ki obsega kar 39 studijskih albumov. Prince je bil pač en sam, vselej korak pred konkurenco, zato ne preseneča, da je njegov postumni studijski album, ki je nastal marca 2010 pred začetkom istoimenske turneje, nemudoma zbudil pozornost glasbenega občestva.

Zakaj je album na polici stal kar 11 let, še danes ni znano niti vpletenim glasbenikom, med katerimi je osrednjo vlogo odigrala takrat 23-letna avstralska glasbenica Tal Wilkenfeld, ki jo je Prince odkril na YouTubu. Prav ona je po njegovih navodilih priskrbela še bobnarja in sledile so improvizirane seanse z res minimalnimi napotki, med katerimi so nastali komadi plate, o kateri govori tole besedilo. Basistka je o procesu snemanja povedala, da se je včasih počutila kot jasnovidka, saj pri nastajanju skladb ni poznala ne besedil ne glavnih melodij, vedela je le, da je bil Princeov navdih kultni trio Jimija Hendrixa. Na surove instrumentale je pokojni vizionar naložil vokalne linije pevk svojega dolgoletnega spremljevalnega benda in jih prepletel s svojimi, dolgoletni sodelavec Morris Hayes pa je prispeval še klaviature ter godalne in pihalne aranžmaje in tako je album dobil tisti prepoznavni Princeov karakter, ko je muzika obenem resna in seksi.

Welcome 2 America bi lahko opisali skoraj kot protestni album, ki nakazuje na vpetost v čas, v katerem je nastal, in zmožnosti za kritično refleksijo. Lahko bi nastal leta 2020, ko so ameriške avenije preplavile množice protestnikov in podpornikov gibanja Black Lives Matter, a je bil v resnici spočet v času prve Obamove administracije, obdobju (lažnega) »upanja in sprememb«. Kot borec proti vsakršnim okovom se Prince loteva rasizma, kot kritik glasbene industrije je neizprosen do njene gnilobe, kot zagovornik miru opozarja na umetne verske delitve in kot tehnoskeptik svari pred tehnološko odvisnostjo; denimo v uverturi, kjer preroško tematizira vlogo iPhonov, Googla in informacijske nasičenosti. Ne izpusti niti tem, kot so pravična prihodnost, širjenje lažnih novic in tehnološki monopoli. Občasno pa pride na plano tudi tisti groovy in zapeljivi Prince, predvsem v živahnem hitu Hot Summer, funkijadi Check The Record in neosoulovskem posvetilu ljubimcem When She Comes. Album sicer ne bo pristal med smetano njegove diskografije, manjka mu nekaj koherentnosti in svežine, vendarle pa je pomemben košček iz njegovega poznejšega opusa.