Se milenijci res raje odločajo za rastline kot za otroke?

Ljudje so se v času osamitve zaradi epidemije koronavirusne bolezni lotevali različnih dejavnosti. Med njimi je zagotovo prednjačila peka kruha, pri čemer so tisti najbolj zagreti začeli gojiti celo lastne droži. Prav posebej pa se je okrepil trend zbiranja sobnih rastlin.

»Zbirateljstvo je obstajalo že prej, a stvar je postala pravi fenomen ravno zaradi družabnih omrežij,« razlagata Tilyen Mucik in Tjaša Jarc, ki sta v lastnem navdušenju nad rastlinami videli tudi poslovno priložnost in med epidemijo odprli spletno trgovino rastlin Džungla Plants. »Golo zbirateljstvo se je za nekatere med epidemijo prelevilo v zadovoljevanje potreb, ki so se pojavile prav v tem času,« pove Tilyen Mucik. Ker so bili ljudje vse dneve doma, je postalo pomembno, da so domovi udobni in sproščujoči. »In ena od ključnih stvari, ki ti to komponentno lahko dajo, je ravno narava,« ugotavlja Tjaša Jarc.

Če nekoliko pobrskamo po Facebooku, bomo odkrili kar nekaj skupin, namenjenih navdušencem nad sobnimi rastlinami – največja med njimi šteje več kot 18 tisoč članov. Na vprašanje, zakaj se člani skupine odločajo za napolnitev doma z zelenjem, dobimo različne odgovore, a veliko se jih tiče ravno občutkov nelagodja med epidemijo. Ena od članic, študentka, je sobo začela polniti v času študija na daljavo – da se v njej ni počutila samo. Druga, ki je med epidemijo uspešno odpisala maturo, je zapisala, da je bila lani »večkrat na koncu z živci«, tako da so ji rastline pomenile odklop od skrbi. »Ko sem jih presajala, jim čistila liste in vsestransko skrbela zanje, sem v sebi po dolgem času čutila mir.«

Študentske sobe in garsonjere milenijcev – ki jim praviloma radi pripisujemo ta trend, podobno, kot smo to počeli z avokadovim toastom – so tako med epidemijo postale vrtne oaze.

»V zgodovini je človek vedno kazal potrebo po urejanju narave,« razlaga doktorica zgodovinskih znanosti Erika Bordon, ki se raziskovalno posveča zgodovini vrtov.

Podobno kot »vrtovi predstavljajo neko metafiziko svoje dobe, odsevajo politično oziroma družbeno politiko nekega časa«, razmišlja, »je tudi danes, če o ’domačih rastlinjakih’ razmišljamo kot o vrtovih«. Ravno zato velja premislek, zakaj med zbiralci rastlin prednjačijo mladi. »Način življenja, ki se živi danes, je drugačen od tistega izpred 20 let, ko si si pač kupil stanovanje, se ustalil in imel otroke – danes se ta potreba pogosto prenaša na hišne ljubljenčke ali pa, očitno, kar na sobne rastline.« Podobno glede na višino najemnin in pomanjkanje stanovanj za mlade ugotavljata Tilyen Mucik in Tjaša Jarc. »Jasno je, da imaš pri takih cenah in velikosti stanovanj doma raje in lažje monstero kot domačo žival ali pa otroka.«

Čeprav se mladi sicer po navadi res odločajo za nakup razmeroma poceni sadik rastlin, je treba vseeno poudariti, da se je v zadnjih letih tudi trg rastlin hudo razbohotil – redke vrste dosegajo vrtoglave cene, za nekatere je treba odšteti tudi več tisoč evrov.