Pozor, napačna smer!

Kako preprečiti vožnjo po avtocesti v napačno smer? 

Predprejšnji teden se je zaradi vožnje po avtocesti v napačno smer zgodila huda prometna nesreča s smrtnim izidom. Letno število voženj v napačno smer ni zanemarljivo, statistika iz leta 2019 denimo pravi, da so bile vožnje v napačno smer 104, leto pred tem jih je bilo 160. Zaradi vožnje v napačno smer umre vsaj en človek na leto. Nič se torej ni bistveno spremenilo od tragične prometne nesreče v Arji vasi pred dobrim desetletjem, ko so zaradi vožnje v napačno smer umrli trije pravilno vozeči udeleženci v prometu, stari le nekaj več kot 20 let. Morda je čas, da začnemo – poleg vse naprednejšega obveščanja o ovirah v prometu, ki pa ne more preprečiti nesreče – razmišljati o učinkovitejših ukrepih in tehnologiji za preprečevanje takšne vožnje.

Gregor Ficko, strokovnjak za prometno infrastrukturo, ki je na ministrstvu za promet vodil sektor za avtoceste, pozneje pa prevzel vodenje Direkcije RS za ceste, pravi, da sta rešitvi dve. O obeh se je pred desetletjem že razmišljalo, a se je po njegovih besedah zapletlo pri birokraciji.

Prva so »žage« ali »grablje«, fizične ovire, ki ustavijo vozilo, takoj ko prevozi tipalo, ki zazna vožnjo v napačno smer, druga utripajoči znak STOP, ki začne pri vključevanju na avtocesto v napačni smeri utripati. »Oboje bi bilo tehnično mogoče izpeljati brez težav,« pravi Ficko. »A potem se je pojavljalo vedno več pomislekov: drago vzdrževanje, sploh pri grabljah, te zareze z grabljami bi bilo treba redno čistiti in tako dalje ... vendar je dejstvo, da ti navadni znaki STOP, napačna smer, ki so jih potem postavili, ne zaležejo. Človeška življenja bi morala biti pred pomisleki, kot je drago vzdrževanje in podobno.«

Na Darsu kot utemeljitev proti vpeljavi grabelj res navajajo težave z vzdrževanjem in težave z reševalnimi vozili, ki naj bi imela zaradi njih otežen dostop (Gregor Ficko pravi, da so bile programirane tako, da se po nekaj minutah spet dvignejo, kar preostalega prometa ne bi oviralo), pa tudi, da jih v nekaterih evropskih državah, kot je Avstrija, opuščajo, saj se niso izkazale za stoodstotno učinkovite.

Kar se tiče utripajočega znaka STOP, pa so ga že vpeljali na deset avtocestnih priključkov po Sloveniji. Letos bodo na nekaj priključkih pilotno narisali 3D-signalizacijo, ki bo voznike še dodatno opozorila, da je z njihovo vožnjo nekaj narobe in da morajo takoj ustaviti. Sicer pa poskušajo vožnjo v napačno smer med drugim preprečevati tudi s tem, da so na posameznih avtocestnih priključkih, na katerih sta bila smerna pasova ločena le s polno črto, namestili ločilne robnike, vse nove avtocestne priključke in odseke, ki se obnavljajo, pa gradbeno izvedejo tako, da je vožnja v nasprotno smer onemogočena ali ovirana.

Nemogoče je vplivati le na primere, ko voznik obrne kar na avtocesti in začne voziti v napačno smer, pogosto pa še tako očitna opozorila, kot so utripajoči znaki, spregledajo starejši vozniki. To pri Darsu vidijo kot eno glavnih težav – starejša je bila navsezadnje tudi voznica, ki je povzročila zadnjo tovrstno prometno nesrečo. »Opažamo velik porast starejših voznikov – sistem zdravniških pregledov po 60. letu bi morali zato zaostriti, prav tako pa bi morali bolj nadzirati osebe z demenco, bolnike z močnimi zdravili in slabovidne.«