19. 8. 2021 | Družba
Nenavadna šlamparija
Javna agencija za raziskovalno dejavnost je recenzentom poslala nepopolne vloge
Shod pod geslom »Zakaj ne za znanost«, na katerem so slovenski raziskovalci opozorili na neurejeno financiranje v znanosti, Ljubljana
© Borut Krajnc
Potem ko je več raziskovalcev ugotovilo, da so na javnem razpisu za sofinanciranje raziskovalnih projektov Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) prejeli nepričakovano nizko oceno ali izrazito nejasno utemeljitev, so presenečeni izvedeli, da naj bi bili nekatere prijavljene projekte ocenjevali ljudje, ki jih morda sploh niso razumeli. Agencija naj bi bila tujim recenzentom poslala več vlog, pri katerih je manjkala angleška verzija prijave. Nekateri ocenjevalci so tako lahko ocenili samo to, kar so razbrali iz dela prijave, ki je napisan v obeh jezikih – k njemu sodita povzetek projekta in del o prispevku k znanosti. Domnevno naj bi si bili nekateri recenzenti za razumevanje poslanih prijav pomagali kar z Googlovim prevajalnikom.
Znanstvena skupnost je bila zaradi nenavadne napake, ki bi za nekatere lahko pomenila izgubo večletnega financiranja znanstvenih projektov, ogorčena. V agenciji so zaplet obrazložili s tem, da je pri izvozu projektne dokumentacije nastala napaka v informacijskem sistemu, zaradi katere k elektronskemu sporočilu tujim recenzentom ni bila pripeta angleška priponka, pač pa slovenska. Zaradi tega so se odločili 68 prijav poslati v ponovno ocenjevanje, vendar razveljavitve razpisa ne načrtujejo.
Visokošolski sindikat Slovenije je do ravnanja agencije in njenega direktorja Roberta Repnika kritičen, saj naj bi se bila agencija na nastalo težavo odzvala šele, ko so prijavitelji o njej poročali na družabnih omrežjih. »Pregled je pokazal, da je agencija kar v 68 primerih ocenjevalcem posredovala le projekt v slovenščini. Koliko je primerov, da ocenjevalec ni prejel ne slovenske in ne angleške verzije, temveč le obrazec, še ni znano; vemo, da obstajajo in da niso všteti v kvoto 68, a direktor njihov obstoj zanika,« je sindikat zapisal v pozivu.
Znanstvena skupnost je bila zaradi nenavadne napake, ki bi za nekatere lahko pomenila izgubo večletnega financiranja znanstvenih projektov, ogorčena. V agenciji so zaplet obrazložili s tem, da je pri izvozu projektne dokumentacije nastala napaka v informacijskem sistemu, zaradi katere k elektronskemu sporočilu tujim recenzentom ni bila pripeta angleška priponka, pač pa slovenska. Zaradi tega so se odločili 68 prijav poslati v ponovno ocenjevanje, vendar razveljavitve razpisa ne načrtujejo.
A iskanje preprostih rešitev za nastalo težavo je tako rekoč nemogoče. »Če gledamo na stvar formalno korektno, bi bilo najbolj pošteno, da se razpis v celoti razveljavi, saj je pri njem prišlo do takih napak, da bi njihovo kasnejše popravljanje lahko vplivalo na rangiranje drugih,« razlaga predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije Gorazd Kovačič. S težavo rangiranja pri ponovnem ocenjevanju misli predvsem na možnost, da bi eden izmed sicer nepravično ocenjenih projektov lahko prehitel drugega, ki je zdaj že v pričakovanju razpisnih sredstev.
Hkrati bi ponovitev razpisa imela precej hude posledice, »saj bi to pomenilo, da se celotna zgodba o projektnem financiranju raziskovanja zamakne še za približno pol leta« – takšna je namreč navadno časovnica od objave razpisa do ocenjevanja projektov. Tisti, ki so upali ali računali, da bodo sredstva dobili, bi se zaradi razveljavitve razpisa tako »znašli v polletni vrzeli brez financiranja, kar pa prinaša še hujše materialne posledice, kot če se zdaj poskušajo zakrpati posledice razpisa zgolj z nekimi korekcijami,« razlaga Kovačič.
Verjetno najboljša rešitev v danem položaju bi bila, da ARRS poskuša zagotoviti dodatni denar in ga nameni dodatnemu financiranju tistih projektov, ki so bili pri ocenjevanju oškodovani. »A če bi ARRS ta denar imel v rezervi, bi se bilo smiselno vprašati, zakaj ni bil že v osnovi dodan k razpisu,« razmišlja Kovačič. »Nobene optimalne rešitve ni, vse skupaj je ena sama velika blamaža – gre za kup čudnih odločitev tako organov kot administracije agencije, pa tudi nekaterih ocenjevalcev.«
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.