Šum iz Slovenije

Afganistancem, ki so v domovini sodelovali z evropskimi institucijami in jih tam ogroža talibski režim, je pomoč prva ponudila španska vlada. Španija se je ponudila, da postane vstopna točka za begunce iz Afganistana v EU. Madrid jih namerava sprejeti več tisoč, začasno jih bodo namestili v begunskih centrih ali vojaških oporiščih, nato naj bi jih od tam preselili še v druge države EU. Poleg EU je Španija pomoč ponudila tudi ZDA oziroma »njihovim« beguncem iz Afganistana. Zaradi te odločitve v španski javnosti ni bilo hude krvi, ni zaslediti nobene resne panike, nobenih skrajnih političnih izgredov.

Španija je dober primer zlaganosti protibegunskih politik. Je država, ki je v preteklosti imela tesne stike z islamom, lahko bi celo zapisali, da ga pozna iz prve roke, kljub temu pa imajo Španci od vseh Evropejcev še najmanj predsodkov do beguncev iz muslimanskih držav. Večini beguncev – več kot polovici –, ki zadnja leta prihajajo v Evropo, pomaga prav Španija, ravno tako se je deloma izognila valu protimigrantskega razpoloženja in populizma, ki je zajel Evropo, še najbolj skrajni so pri desni stranki VOX. Paradoksalno je ta populizem najvitalnejši prav v državah brez dejanskih stikov z islamom, kjer beguncev v resnici ni – kot sta recimo Madžarska in tudi Slovenija.

Slovenski premier Janez Janša, ki zdaj pol leta predseduje Svetu EU, je ta teden na Twitterju zapisal, da »EU ne bo odpirala nobenih evropskih ’humanitarnih’ oziroma migracijskih koridorjev za Afganistan«. To je zapisal v trenutku, ko je Španija de facto v imenu EU begunce iz Afganistana že začela sprejemati skozi humanitarni koridor. To je tvitnil v trenutku, ko je Nemčija sporočila, da med državami EU obstaja vse trdnejše soglasje, v skladu s katerim bodo olajšale pot beguncem, ki potrebujejo varstvo pred talibskim režimom. Nemčija bo nekaterim Afganistancem, kot so novinarji ali tisti, ki so delali za različne človekoljubne organizacije, omogočila preselitev v Nemčijo mimo azilnih postopkov – z njimi bo ravnala podobno, kot ravna z lokalno zaposlenimi, ki so v Afganistanu delali za nemške državne agencije, je napovedal nemški notranji minister Horst Seehofer.

Janšev tvit je spodbudil novo polemiko na staro protimigrantsko vižo. »Slovensko predsedstvo o Afganistanu ne more govoriti v imenu EU,« je v odzivu na izjavo premiera Janeza Janše poudaril predsednik evropskega parlamenta (EP) David Sassoli in nato javno povedal, da si v tem trenutku institucije EU »prizadevajo ugotoviti, kakšna solidarnost bi bila potrebna za vse, ki jih ogroža novi afganistanski režim, in ne le za Afganistance, ki so sodelovali z nami«. V odziv na Janševo mnenje pa so v evropski komisiji ponovili besede predsednice Ursule von der Leyen, ki jih je izrekla ob nedavnem obisku sprejemnega centra za afganistanske sodelavce EU v bližini Madrida: »Evropska unija, pa tudi vse države, ki so sodelovale v misijah Nata v Afganistanu, imajo dolžnost poskrbeti za ljudi, ki so posebej ogroženi zaradi novonastalih razmer v Afganistanu, na primer novinarji, zagovorniki človekovih pravic, sodniki in pravniki in na splošno ženske in deklice.«

Janša je znova zaigral na populizem. A se je osramotil. Je vodja EU, ki ne ve niti tega, kaj so se države dogovorile, hkrati pa sploh nima resnega vpliva na dejanske odločitve. Ta primer dobro kaže, kako je Janša izoliran, žal je z njim vred na stranskem tiru tudi Slovenija.