Študij v tujini? Znajdite se sami!

»To je zelo slaba poteza ministrstva. Deluje tako, kot da niso želeli, da sploh izvemo za opustitev razpisa – kar je absurdno glede na to, da se že štiri leta pripravljamo, da bomo vpis na akademijo v tujini sploh lahko speljali. Še posebej pa se mi zdi noro, da je to ena redkih štipendij v Sloveniji, ki financirajo umetnost in kulturo, potem pa še to vzamejo iz kakršnegakoli razloga že,« je ogorčen Timotej Willewaldt, obetaven violinist, ki se je po šolanju na Konservatoriju za glasbo in balet vpisal na glasbeno akademijo v Gradcu. Kot številni sošolci, ki so se prav tako odločili za nadaljevanje šolanja v tujini, je pri tem računal na štipendijo za dodiplomski študij v tujini ministrstva za kulturo, s katero so si v preteklih letih pomagale številne generacije obetavnih glasbenikov in drugih umetnikov. A razpisa za omenjeno štipendijo ni in ni bilo, in šele ko se je Willewaldt skupaj s sošolci malo bolj poglobil v zadevo in poizvedoval na ministrstvu, je ugotovil, da ga letos sploh ne bo.

S sošolci s konservatorija so zato ministrstvu napisali javno pismo, v katerem poudarjajo, kako dragocena je ta štipendija za umetnike, ki se odločajo za študij v tujini – ta za študente in njihove družine pomeni veliko finančno obremenitev in brez finančne pomoči države lahko postane nedosegljiv za marsikoga, kljub izrednim uspehom in dosežkom na državni in mednarodni ravni. »Kar nekaj sošolcev bi se najbrž, če bi vedeli, da tega razpisa ne bo, raje vpisalo kam v Slovenijo,« pravi Willewaldt.

Nekateri, sploh jazzovski glasbeniki, pa te izbire, če se hočejo naprej izpopolnjevati v želeni smeri, nimajo, kajti v Sloveniji zanje še ni ustrezne študijske smeri. »Seveda se zavedamo, da je študij v tujini privilegij, ravno tako to, da dobiš tovrstno štipendijo. A če se hvalimo, da smo evropski prostor, kjer lahko vsak počne, kar želi, in dobi izobrazbo, primerno svojim zmožnostim in nadarjenosti, bi morali vzdrževati ta standard,« dodaja Willewaldt. »Nižje in srednješolsko glasbeno izobraževanje je pri nas zelo dobro urejeno in tudi sredstev je dovolj. In če na teh dveh stopnjah izobrazimo vrhunske glasbenike, ki jim potem odrečemo možnosti za nadaljnji razvoj, to nima smisla.«

Na ministrstvu so odgovorili, da so jim letošnja sredstva, ki so odvisna od tega, koliko prejemnikov štipendij konča študij, omogočila le objavo enega razpisa za štipendije, ne dveh, in sicer za podiplomski študij in izpopolnjevanje v državah zunaj držav članic Evropske unije. Na voljo je približno 35 tisoč evrov. Nekaj podobnega se je že zgodilo leta 2018, ko je bilo prav tako denarja dovolj le za en razpis, a je bil takrat to razpis za dodiplomski študij. Glede na to, da ministrstvo za kulturo poudarja, da je kulturi letos zagotovljen rekordni znesek iz proračuna, se čudimo, da se v njem ne najde še skromnih 47 tisoč evrov za štipendije za dodiplomski študij v tujini, kolikor jih je bilo na voljo nazadnje.

Isto ministrstvo je sicer »svojemu« podjetju Nova obzorja, ki izdaja Demokracijo, podelilo 19.451 evrov, po 19.500 evrov pa sta dobila Nova24tv in Iskreni. net. Ta tri podjetja so denar dobila na razpisu medijskega sklada in so neposredno povezana z oblastjo.