Znanstvenik, ki je začrtal temelje sodobnega računalništva

Premiera velike evropske uspešnice Turingov stroj, francoskega dramatika Benoita Solesa v režiji Ivice Buljana

V Mini teatru bo danes ob 20.00 premiera velike evropske uspešnice Turingov stroj, francoskega dramatika Benoita Solesa, ki je nastala po motivih drame Hugha Whitemorea: Breaking the Code in romana Andrewa Hodgesa: Alan Turing - The Enigma. Drama na prvovrsten način povzema zgodbo o Turingu, kako je v času druge svetovne vojne dešifriral nemški kodirni sistem Enigma in kako je njegova homoseksualnost in obsodba družbe takrat uničila njegovo življenje.

Alan Mathison Turing se je rodil leta 1912 v Londonu očetu Juliusu Mathisonu Turingu in materi Ethel Sari Turing. Poleg matematike je tam študiral tudi kriptologijo. Leta 1936, pri 24 letih, je definiral princip enega najpomembnejših izumov v človeški zgodovini, ki mu rečemo Turingov stroj. 

"Omenjeni stroj lahko z dovolj pomnilnika (traku, na katerem so zapisani ukazi) rešuje tudi zapletene matematične enačbe. S tem je naredil prvi korak k tako imenovanemu univerzalnemu računalniku, oziroma napravi, ki ima eno in isto strojno opremo, program pa ji določa namembnost, namesto namenskega stroja, kjer strojni del določa, kaj naprava lahko počne oziroma izračuna," so pojasnili v Mini teatru.

Pri 26 letih se je Turing ukvarjal s kriptoanalizo, ki je vodila v gradnjo stroja za razvozlavanje nemških sporočil, ki so ga preprosto poimenovali Turingova bomba. Kasneje je razvil tudi metodo razbitja šifer nemške mornarice, ki je uporabljala drugačno šifrirno napravo kot nemška vojska, ter izdelal prenosno napravo za varno (šifrirano) glasovno sporazumevanje s kodnim imenom Delilah.

Alan Mathison Turing se je rodil leta 1912 v Londonu očetu Juliusu Mathisonu Turingu in materi Ethel Sari Turing. Poleg matematike je tam študiral tudi kriptologijo. Leta 1936, pri 24 letih, je definiral princip enega najpomembnejših izumov v človeški zgodovini, ki mu rečemo Turingov stroj.

Leta 1950 je Turing predstavil "oreh", ki ga ni strl še noben računalnik, saj si je že tedaj postavil vprašanje, ali lahko stroj misli. Po tem je danes tudi najbolj znan. Štiri leta kasneje je napravil samomor. Ko so našli njegovo truplo, so ugotovili, da se je zastrupil s cianidom, ob njem pa je ležalo napol obgrizeno jabolko. Čeprav jabolka niso analizirali, da bi ugotovili, ali je bil v njem strup, po zapisu Mini teatra poetično velja, da naj bi ga Turing sam zastrupil po vzoru enega svojih najljubših filmov, Disneyjeve Sneguljčice in sedmih palčkov.

"Prva uprizoritev v slovenskem jeziku daje prostor človeku, ki je pretekel maraton s svojim strojem in z nepogrešljivimi prijateljskimi umi, znanstveniku, ki je začrtal temelje sodobnega računalništva in hkrati nevede postavil ogledalo v poduk družbi, ki upajoč ne bo več ponavljala svojih nestrpnih in sovražnih napak," je zapisala asistentka režiserja Nika Korenjak.

 V predstavi igrajo Nejc Cijan Garlatti, Timon Šturbej in Nika Korenjak. Scenografijo, oblikovanje luči in video podpisujejo Sonda 13 in Toni Soprano Meneglejte, kostume Alan Hranitelj, glasbo pa Andrej Makor.