Grožnja s smrtjo

Telefonski klic, ki ga je po seji Knovsa prejel novinar Erik Valenčič

Prejšnjo sredo, 25. avgusta, je bila sklicana zaprta seja komisije državnega zbora za nadzor nad obveščevalnimi in varnostnimi službami (Knovs), na kateri so po navedbah predsednika komisije Matjaža Nemca želeli preveriti, kakšen je nadzor nad skrajno desnimi skupinami, s kom so povezane ter kdo in zakaj jih financira. Nanjo sta bila povabljena tudi premier Janez Janša in državni sekretar za nacionalno varnost Žan Mahnič, a sta se odločila, da se je ne bosta udeležila – udeležil pa se je je preiskovalni novinar Erik Valenčič, ki že 13 let preiskuje skrajno desna, neonacistična gibanja v državi. Beseda je tekla tudi o ugotovitvah iz njegovega prispevka Koalicija sovraštva II, objavljenega konec julija v Mladini.

»V pričanju pred Knovsom sem predstavil svoje dolgoletne ugotovitve s področja preiskovanja neonacističnih skupin oziroma posameznikov in njihovih povezav s politiko, konkretno s stranko SDS,« v pogovoru pove Valenčič. »Posebej sem omenil sekretarja za nacionalno varnost Žana Mahniča – namreč, ko preiskujem omenjene povezave, vedno znova naletim na njegovo ime, in že nekaj časa se ne sprašujem več, zakaj.«

Kot je zapisal v Koaliciji sovraštva II, se za Nacionalno tiskovno agencijo (NTA) zdi, da jo v celoti obvladujejo neonacisti. Izdajatelj NTA je Društvo za promocijo tradicionalnih vrednot, ki mu je ministrstvo za kulturo priznalo poseben status. »Gre za društvo, ki povezuje neonaciste in katerega zastopnik Urban Purgar med drugim javno poveličuje Hitlerja,« pove Valenčič.

Ustanovitelji društva so bili pred objavo prispevka neznani, a je Valenčiču uspelo na podlagi zakona o dostopu do informacij javnega značaja izvedeti, da so to Žan Žalec, David Mojškerc in Žiga Bauer. »Kot dokaz povezanosti med Bauerjem, Mahničem in Žalcem sem Knovsu pokazal fotografijo z Bauerjeve poroke. Ta je bila sicer objavljena že v članku Koalicija sovraštva II.« Na njej vidimo skupaj Bauerja in Mahniča, na profilu na Facebooku pa jo je objavil Žalec, »ki ga poznam kot enega vplivnejših neonacistov,« še dodaja Valenčič.

Za pojasnilo povedanega na seji smo zaprosili tudi Bauerja in dejal je, da je Žalcu res pomagal soustanoviti društvo, a naj bi bil kasneje, ko so v njem na Žalčevo pobudo začeli delovati rumeni jopiči, iz njega izstopil. Z Urbanom Purgarjem naj ne bi bil imel nobenega stika. »Sem pa res prijatelj z Žanom Mahničem in Žanom Žalcem, zaradi česar sem v tej zgodbi kolateralna škoda – slike z moje poroke so bile izkoriščene, da bi me prikazali kot nacista in fašista,« pove in dodaja, da zaradi tega namerava vložiti tožbo proti Matjažu Nemcu, pa tudi proti Valenčiču, če se mu ta ne bo javno opravičil. »Valenčiča sem tudi klical in se poskušal pogovoriti, a se to ni dalo.«

Valenčič je kmalu po seji Knovsa res prejel Bauerjev klic, v katerem pa naj bi mu bil ta zagrozil s smrtjo. »V klicu, ki je trajal 96 sekund, me je besno opsoval, mi večkrat zagrozil s tožbo, na koncu pa še z umorom,« je opisal klic. »Njegovo grožnjo jemljem resno, zato sem jo prijavil policiji. Dovolj dobro namreč poznam neonaciste, da jih lahko upravičeno imam za potencialno zelo nevarne ljudi. Tudi širša javnost je bila v zadnjem letu in pol priča vse več grožnjam z nasiljem in smrtjo, ki so jih izrekli slovenski skrajni desničarji.«

Na policiji prijave zaradi varstva osebnih podatkov niso smeli potrditi, a so zagotovili, da »prijave kaznivih dejanj obravnavajo strokovno in profesionalno, ob tem pa izvedejo vse zakonsko določene postopke«. Grožnja s smrtjo se sicer preganja po 135. členu kazenskega zakonika – storilca lahko doleti denarna kazen ali pa zapor do šestih mesecev.