Nekulturni kulturnik?

Miran Hladnik je dolgoletni predavatelj na Oddelku za slovenistiko na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Poleg tega je priznan raziskovalec slovenske književnosti, avtor več knjig, razprav in znanstvenih člankov. Dvaindvajsetega avgusta se je skupaj s protestniki odpravil na Triglav in bil priča komunikaciji med Teo Jarc, Janezom Janšo in Alešem Hojsom. Popisal in objavil jo je na Wikiverzi, kjer tudi sicer opisuje dogodke iz svojega življenja v maniri nekakšne kronike. Prispevek je končal z besedami: »Eno dobro lastnost ima tale naš džejdžej: ljudi, ki nismo nikoli pomislili, da se bomo kdaj politično udejstvovali, spodbuja k aktivnemu državljanstvu. /.../ Držalo bo, da je pravi organizator vsakotedenskih protestov prav on. Šele ko bo nevarnost janšističnega totalitarizma in pokvarjenosti mimo, bodo lahko drug ob drugem cveteli številni nazori, politike in kulture.«

Hladnikov potopis bi verjetno prebrali le tisti, ki profesorja poznajo, če se do njega ne bi dokopali pisci z Janševe Nova24TV. Ti so najprej objavili članek, v katerem Hladnika neutemeljeno označujejo za idejnega vodjo protesta na Triglavu, zatem pa so šli še korak dlje: na uredništvo naj bi bila prispela anonimka, ki ga označuje za spolnega predatorja. Predvsem sporni naj bi bili slavistični izleti, kjer naj bi se bil napil, pripovedoval opolzke šale in silil v dekleta.

Seveda gre vsako obtožbo o spolnem nadlegovanju vzeti resno – a glede na to, da so se za Hladnika kmalu po objavi članka z javnim pismom zavzeli njegovi zdajšnji in nekdanji študentke in študentje s Filozofske fakultete, pa tudi profesorji in raziskovalci, ki zatrjujejo, da ne v predavalnicah ne na izletih ni prihajalo do neprimernih dogodkov in da je Hladnik profesor, od katerega se naučijo ogromno, saj skuša študijsko snov poglobiti, popestriti ter zanjo navdušiti tudi tiste, ki jih njegova raziskovalna odkritja ne zanimajo najbolj, je možnosti, da trditev drži, malo. Tudi nekaj naših anonimnih sogovornic je zatrdilo, da je edino, kar bi lahko Hladniku očitale, na trenutke neposrečen smisel za humor, sicer pa je bil strokoven in korekten na predavanjih in na samostojnih ustnih izpitih. Verjetneje je torej, da imamo ponovno opraviti z natančno konstruiranim sesuvanjem nasprotnikov vlade, ki ne izbira sredstev.

Tudi Hladnik, ki se je na obtožbe že ironično odzval na Wikiverzi, meni, da gre »za instant fabrikat po scenariju režimskih narativov s ciljem blatenja Filozofske fakultete«. »Ti narativi izhajajo iz ljudske vere, da so vsi učitelji na humanistiki brezdelni lenuhi, ki živijo na račun poštenih delavcev, spolni perverzneži, skratka sovražniki ljudstva.« Dodaja, da je napad nanj hkrati zelo v skladu z Janševo taktiko spreobračanja: navadili smo se že, da antifašiste zmerja s fašisti, kulturnike obtožuje nekulturnega obnašanja, miroljubne ljudi pa blati kot teroriste.

V 40 letih je izpite pri profesorju Hladniku opravljalo na tisoče študentov in pove, da je povsem mogoče, da se je komu zameril ali da so ga razočarala njegova spoznanja, vendar pa se nikoli niso pritožili kakšni višji instanci. »Mogoče je kdo kdaj zabentil na forumih, kjer si anonimni študentje dajejo duška nad profesorji, pri katerih so na izpitu padli ali so jim šli na živce. S študenti imam sicer dobre odnose, rad sem predaval, rad sem bil v svojih formulacijah ekspresiven, ker so si zato informacije lažje zapomnili, radi smo skupaj hodili na ekskurzije – tega ne more izničiti nobena rumena izmišljotina.«

Pri vsem tem je ironično, da je Miran Hladnik leta 2012 prejel najvišjo slovensko nagrado za življenjsko delo na področju šolstva – podelila mu jo je prav Janševa vlada.