Drogovi ostajajo

V petek, 27. avgusta, sta si v roke segla ljubljanski župan Zoran Janković in minister za javno upravo Boštjan Koritnik. Podpisala sta aneks k dogovoru, sklenjenemu med vlado in ljubljansko občino, o skupnem izvajanju programov. Med skupnimi projekti najdemo poglobitev Zaloške ceste ob Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, rekonstrukcijo Celovške ceste v štiripasovnico, namig o izvedbi projekta NUK II, ureditev lastniških razmerij v Križankah in Baragovem semenišču ter sodelovanje pri ureditvi podzemnih prehodov pod Gregorčičevo ulico in Erjavčevo cesto.

Dogovor o teh projektih ni bil predmet javne razprave ali razgrnitve, je kritičen arhitekt in član uredniškega odbora revije Outsider Miloš Kosec, ki dodaja, da »konsenzov očitno ni težko najti, vsaj ne, kadar gre za ’podzemne dogovore’«. To misli tudi v arhitekturnem smislu. »Poglejte, kako se Ljubljana razvija zadnjih 30 let, še posebej v mestnem središču: vsa javna infrastruktura se gradi pod zemljo. V nasprotju s špekulativnimi zasebnimi projekti.« Soglasje je po Koscu mogoče le pri projektih, ki ne ustvarjajo za turiste moteče podobe mesta, in v zvezi z nekoč urbanimi legendami, ki danes postajajo resničnost – »kot so vladni podzemni podhodi«.

Kako oblast razmišlja o mestu, je jasno iz županove odločitve, da bo 29 drogov, ki jih krasi 29 zastav držav članic Evropske unije, ostalo na Trgu republike tudi po predsedovanju Slovenije Svetu EU. Zanje naj bi se bili na občini odločili, ker so se počutili izločene iz predsedovanja, po Jankovićevih besedah pa so hoteli državnike iz tujih držav ob obisku prijazno pozdraviti.

Maja letos je Janković zagotovil, da bodo drogovi na Trgu republike zgolj začasno. »Če ne, boste vi, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije in ostali profesorji lahko šli žagat,« je hitel miriti strokovno javnost. Občina si je zdaj premislila, saj so jo meščani zasuli s številnimi pobudami, naj drogovi ostanejo.

Območje Trga republike po odloku velja za kulturni spomenik državnega pomena, kjer naj bi bilo prepovedano spreminjanje višinskih gabaritov objektov zaradi ohranjanja funkcije spomenika in njegovega območja ter pogledov nanj. Vsak poseg na tem območju mora odobriti Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) – kar je pri drogovih tudi storil. »Novi posegi so izjemoma dovoljeni, kadar se funkcije dopolnjujejo, skladno z navedenim je bilo izdano kulturnovarstveno soglasje, ki časovno ni omejeno,« je sporočil vodja ljubljanske območne enote ZVKDS Boris Vičič. Pri ZVKDS so v sporočilu za javnost še zapisali, da so soglasje k postavitvi izdali zato, ker gre za »izraz pripadnosti prebivalk in prebivalcev Ljubljane evropski skupnosti«.

»Očitno ni nič bolj trajnega kot začasni ukrepi – pa naj bodo to ograje na meji ali drogovi sredi Ljubljane,« o odločitvi pravi Kosec. »Ni prvič, da so anonimni, morda celo neobstoječi glasovi neko začasno odločitev spremenili v stalno – knjižnice se ne gradijo, ker jih ’nihče ne zahteva’, take banalne domislice, ki uničijo najbolj državotvoren prostor v Ljubljani, prostor, ki je bil pred dvema letoma na razstavi v newyorškem Muzeju moderne umetnosti (MoMA), pa lahko očitno brez večjih zadržkov pohabimo.«