Dopust z lobisti

Slika se počasi sestavlja. V SDS so bili v zadnjih letih na videz srditi borci proti korupciji v zdravstvu. Opozarjali so predvsem na preplačila pri nakupih zdravil in medicinskih pripomočkov. Predsednik SDS Janez Janša je hotel na vsak način v to zgodbo vključiti tudi Mladino. Akcijo je kot vodja preiskovalne parlamentarne skupine o nakupu in prodaji žilnih opornic kasneje sicer vodila poslanka SDS Jelka Godec, a ofenzivo je začel Janez Janša, februarja leta 2016 na odboru za finance.

Janša je tedaj na seji odbora »razkril«, kako je iz zdravstva »k podjetju iz zamejstva, ki drago preprodaja medicinske izdelke, v desetih letih odteklo 196 milijonov evrov«. To podjetje, Mark Medical, je trdil Janša, naj bi bilo del holdinga KB1909 iz italijanske Gorice, katerega lastniki so nekateri zamejski Slovenci, med drugim pa je KB1909 tudi posredno lastnik Mladine. Teza je bila: Podjetje Mark Medical preveč zasluži s prodajo žilnih opornic slovenskemu zdravstvenemu sistemu, s čimer financira ta časopis in njegovo »propagando«.

V središču pozornosti se je sprva znašla Brigita Čokl, tedanja vršilka dolžnosti generalnega direktorja UKC Ljubljana, ki naj bi na odboru za finance dejala: »Ti ljudje so eni in isti in ti ljudje, če ne dosežejo svojega, gredo naprej na urad za zamejce, če tam ne dosežejo svojega, gredo v druge institucije, gredo do predsednika vlade in gredo do predsednika države.« V SDS so trdili, da je Čoklova s tem razkrila, kaj počnejo v ozadju lastniki Mladine. Njena izjava je bila kasneje podlaga za sklic izredne seje o korupciji v zdravstvu in ustanovitvi preiskovalne komisije pod vodstvom Jelke Godec.

Toda Čoklova, ki je danes predsednica celjskega pokrajinskega odbora stranke DeSUS, ni govorila niti o Mladini niti o KB1909. »To je bila manipulacija,« pravi danes. »Janša je vse to insceniral. Prišel je na odbor s tezo o korupciji v zdravstvu, jaz sem bila tja povabljena kot v. d. generalne direktorice UKC Ljubljana, in je začel name pritiskati. Nisem imela pojma, o čem je govoril. Resda sem omenila neko zamejsko organizacijo, a ne te, o kateri je govoril Janša in za katero sem prvič slišala,« pravi danes.

Slika se torej počasi sestavlja. Janšev napad na Mladino prek podjetja Mark Medical ni bil niti političen, ampak je bil nekakšna poslovna poteza: za prijatelje je želel uničiti njihovega poslovnega konkurenta.

Lastnik Mladine, zamejski holding KB1909, je sicer podjetje Mark Medical prodal že leta 2015, a glavni očitek preiskovalne komisije in dokaz korupcije v zdravstvu leta 2016 je ostal. To je bila marža, ki jo je Mark Medical zaslužil pri posredništvu medicinskih pripomočkov, predvsem žilnih opornic proizvajalca Abbott. Žilne opornice so bile preplačane, ker je ta marža, torej razlika med nabavno in prodajno ceno, znašala okoli 25 odstotkov. Je to veliko, je to preveč? Seveda, za javni zdravstveni sistem bi bilo bolje, če bi bila marža nižja. A v Sloveniji obstajajo podjetja, ki bolnišnicam preprodajajo medicinsko opremo s še višjimi maržami.

Eno izmed njih je podjetje Medias International. To podjetje je po letu 2003 predvsem slovenskim bolnišnicam prodalo za 206 milijonov evrov zdravstvenih pripomočkov in zdravil, največ, za 56 milijonov evrov, seveda ljubljanskemu kliničnemu centru, onkološkemu inštitutu za 30 milijonov in tako naprej. Pogled v njegove bilance razkriva, da je to podjetje za nabavo prodanega blaga, s stroški storitev vred, leta 2018 recimo plačalo 12,7 milijona evrov, čisti prihodki od prodaje pa so znašali 18 milijonov. Z drugimi besedami, na slovenskem trgu je poslovalo izredno uspešno, s kar 70-odstotno maržo. Podobno tudi v letih za tem. Njegova marža je bila med 50 in 70 odstotkov.

Ali je to preveč ali ravno dovolj, je vprašanje, na katero je težko odgovoriti, saj je marža odvisna od različnih dejavnikov. Pomembnejše vprašanje je, zakaj podjetja Medias International v SDS, če so si res tako prizadevali za razčiščevanje preplačil v zdravstvu, niso omenjali, kaj šele preiskovali. In to kljub temu, da je v Sloveniji med največjimi dobavitelji. V frazeologiji SDS naj bi za vsem v zdravstvu stal fantomski Janez Zemljarič. A v tem primeru je povezava veliko jasnejša. Podjetje Medias International je v lasti družine Dimnik, vodi ga Diana Dimnik, za njim pa seveda stoji tudi njen oče lobist Božo Dimnik. Ki pa je, kot razkrivajo podatki, ki kapljajo v javnost v zadnjih tednih, dober, celo družinski prijatelj Janeza Janše. Zdravstveni trgovci, ki v Sloveniji služijo s 70-odstotnimi maržami, so nedotakljivi zato, ker Janša z njimi dopustuje na jahtah. Zato o njih ne boste slišali govoriti na sejah državnega zbora, zaradi njih SDS ne ustanavlja preiskovalnih komisij, na katerih bi oporekali njihovim maržam in poslom v slovenskem zdravstvu.

Da zavzetost SDS pri problematiziranju dragih nabav zdravil in medicinskih pripomočkov ni pogojena z javnim interesom, je postalo jasno ob začetku epidemije. A ni šlo za novo prakso, ampak za ustaljen način delovanja Janše.

V Mladini smo že leta 2003 objavili novico, da je Janez Janša, tedaj vodja opozicije, za nekaj tednov izginil iz javnega življenja. Ko so novinarji preverjali, kam je odšel, se je izkazalo, da borec proti prvorazrednim dopustuje na Mavriciju, na otoku v Indijskem oceanu, blizu Madagaskarja. Janša je namreč vzljubil golf, ki ga je tedaj na Mavriciju igral s Stanislavom Petkom, lastnikom podjetja Klime Petek. Kasneje je Janša njegovega sina zaposlil v svojem kabinetu. Tam je bil še Andrej Marčič, ustanovitelj računalniškega podjetja Marand, portal Necenzurirano pa je letos julija v skupini golfistov objavil še skupinsko sliko, na kateri najdemo tudi Boža Dimnika. Mimogrede: nečak Boža Dimnika Marko Kryžanowski je malce za tem, v času prve Janševe vlade, postal predsednik uprave Petrola.

Dogodek iz leta 2003 bi lahko bil samo eden od zanimivih, a nepomembnih izletov. Marčič je prejšnji mesec, ko so zaradi objavljene fotografije na portalu Necenzurirano poslanci na komisiji za nadzor javnih financ obravnavali Janševe stike z zdravstvenimi dobavitelji, pisno pojasnil, da je leta 2003 Janšo tam srečal »prvič in povsem po naključju«. Tudi Dimnik nam je povedal, da je sam profesionalni poslovnež. »Lobiral sem samo enkrat v življenju, in to za samostojno Slovenijo, sicer pa sem poslovnež, ki niti kave drugemu nisem plačal«, kaj šele, da bi plačal potovanje Janše z Urško Bačovnik v Španijo, o čemer smo ga povprašali. Glede stikov z Janšo nam je dejal, da ima čisto vest, da pa je, razočaran nad afero, ki se sedaj širi tudi v zvezi z njim, začel razmišljati, da bi se – potem ko bo ta mesec izdal avtobiografijo – izselil iz Slovenije. »Ja, na Mavricij morda,« nam je povedal, »ali pa na Novo Zelandijo, kjer bom lovil ribe.« Teh delitev, zmerjanja, razdvojenosti ne more več prenašati.

A če je Dimnik takšen profesionalni poslovnež – naročnik Mladine, kot nam je dejal večkrat, ki zelo ceni tudi profesionalnost avtorja tega članka v primerjavi s pisci na raznih portalih ipd. –, potem se verjetno z Janezom Janšo ne bi družil v intimnosti jahte Brioni44 ali v domačem okolju Janševe domačije v Šentilju pri Velenju. Poleg tega pa je že protikorupcijska komisija (KPK) pod vodstvom Gorana Klemenčiča leta 2013 na podlagi analize Janševega plačilnega prometa ugotovila, da Janša ne more in ne zna pojasniti financiranja eksotičnih golf počitnic, ne samo na Mavriciju, ampak tudi v Južnoafriški ali Dominikanski republiki. Tedaj se je pojavil sum, da si Janša s svojo funkcionarsko plačo tega luksuza ne plačuje sam. Ta teden pa so na POP TV, v oddaji 24ur zvečer, dodali še en kamenček v mozaiku.

Zdravstveni trgovci, ki v Sloveniji služijo s 70-odstotnimi maržami, so nedotakljivi zato, ker Janša z njimi dopustuje na jahtah.

Objavili so fotografije Janeza Janše iz avgusta leta 2016. V trenutku, ko je Jelka Godec v parlamentu bentila zaradi 25-odstotnih marž pri preprodaji medicinskih pripomočkov oziroma žilnih opornic, in malo za tem, ko je Janša problematiziral krvosese v zdravstvu, je ta v svojem prostem času, v prijetnem, prijateljskem in tudi družinskem vzdušju čas zapravljal na jahti Brioni44, ki je v lasti poslovneža Andreja Marčiča. Tam je bil tudi Božo Dimnik. Spet po naključju? »Če Janšo poznam? Seveda, s protestov na Roški,« nam je odgovoril Dimnik, a kdo ne pozna Janše s protesta na Roški. Toda Dimnik ni bil le na Roški, bil je tudi pri Janši doma, malo po silvestrovem, namreč 4. januarja 2017 zvečer ob 20.15, kot je mogoče razbrati iz podatkov, zapisanih med podatki s telefonom narejene fotografije. Pri njem doma se je slikal s puško s penastimi izstrelki, s katero se je, kot kaže, tudi norčeval iz trgovine z orožjem. In kot lahko sklepamo iz konteksta, je tam spet tudi Marčič. Janša pa je Marčičevo jahto 21. avgusta 2016 obiskal, kot kažejo fotografije, ki jih hranimo na uredništvu, z vso svojo družino, torej z ženo Urško Bačovnik Janša in obema otrokoma.

Seveda je to neprimerno, ampak ali je tudi sporno in koruptivno? So Janševe prijateljske vezi s podjetjem, s katerim je Dimnik povezan, in podjetjem, ki ga ima v solastništvu Marčič, pomagale? Napad na Mladino prek podjetja Mark Medical je slednjemu precej škodoval. V zadnjem obdobju je Mark Medical promet s slovenskim javnim sektorjem zmanjševal za kakšnih 25 odstotkov na leto. Promet podjetju Medias International, s sedežem v Švici, na kar kajpak v SDS ne opozarjajo, pa v zadnjih letih raste za okoli 25 odstotkov na leto. Videti je, da imata od prijateljstva in skupnih dopustov vzajemne koristi tudi Janša in Marčič. V Marčičevem podjetju Marand je med letoma 2007 in 2014 delal Janšev sin Žan Janša, nato je odšel v Bruselj, kjer je postal asistent tedanje evropske poslanke SDS Patricije Šulin. Pa tudi Marandovi poslovni odnosi z javnim sektorjem, kjer zasluži 80 odstotkov vseh prihodkov, niso slabi.

Bolj kot politik je Janša poslovnež. Svoje besede, teorije, razlage, ideologijo, populizem redno prilagaja dobičku, ki ga lahko iz vsega tega obračuna

Andrej Marčič je leta 2019 podjetje Marand Inženiring preimenoval v podjetje Integralis. Kot so ugotovili že opozicijski poslanci, ki zdaj zaradi tega zahtevajo izredno revizijo računskega sodišča, pa je Integralisu lani uspelo z vlado skleniti dva večja posla, skupaj vredna 1,4 milijona evrov. Septembra 2020 je namreč generalni sekretariat vlade, ki ga je takrat vodil Božo Predalič, objavil dva razpisa, na katera se je kot edini ponudnik prijavilo Marčičevo podjetje. Šlo je za celovito prenovo podatkovnega centra in nadgradnjo sistema za varnostno arhiviranje. Sporno pri teh razpisih pa je, da nista bila načrtovana. Vlada za njiju ni načrtovala sredstev. Pri večjem, milijonskem razpisu pa so se morebitni ponudniki morali udeležiti informativnega dneva, organiziranega le tri dni po objavi javnega naročila, pred katerim so podjetja v 48 urah morala oddati dokazila, ki so jim sploh omogočila dostop do razpisa. Z drugimi besedami: razpis je bil narejen tako, da se je lahko nanj prijavil le tisti, ki je že prej vedel, da bo ta objavljen.

Ena od možnih razlag, zakaj bi lahko vlada Janeza Janše uredila milijonski posel podjetju v solastništvu Marčiča, je, da je bil Andrej Marčič tedaj poročen s hčerko Karla Erjavca, z Evo Erjavec. Šestindvajsetletna Eva Erjavec, sicer asistentka na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, ki se je medtem od 53-letnega Marčiča že ločila na precej nesporazumen način, je pred časom za portal Necenzurirano dejala, da naj bi njen mož – dober prijatelj Janeza Janše – prek nje poskušal »pritiskati« na njenega očeta, Karla Erjavca, da mora DeSUS ostati v vladi. Marand je namreč posel od Janševe vlade dobil v trenutku, ko se je Karl Erjavec vračal na čelo DeSUS. A obstaja še druga, deloma komplementarna razlaga. In sicer: v času koronakrize se je Marčičevo računalniško podjetje znašlo v krizi. In je za to – Erjavec gor, Erjavec dol – potrebovalo nove posle. In tukaj je Janša priskočil na pomoč.

Seveda je to neprimerno, ampak ali je tudi sporno in koruptivno? So Janševe prijateljske vezi s podjetjem, s katerim je Dimnik povezan, in podjetjem, ki ga ima v solastništvu Marčič, pomagale?

Bivši, 50-odstotni solastnik Marčičevega podjetja Integralis Tomaž Gornik se je recimo julija lani v intervjuju za Delo potožil: »Delamo v zdravstveni informatiki, tako da večina naših strank dela v zdravstvu, ti pa so bili v času epidemije najbolj obremenjeni. Njihovi tehnični oddelki so se ukvarjali predvsem z zagotavljanjem nemotenega delovanja zdravstvenih dejavnosti, zunanji izvajalci pa smo bili razumljivo nekoliko na stranskem tiru. Posledično smo imeli težave z vzpostavljanjem stikov s strankami in izvedbo sestankov. Zdravstvo se je ukvarjalo z borbo proti koronavirusu, osebni stik pa nikakor ni prišel v poštev.« Iz letnih poročil Integralisa lahko preberemo, da so morali med epidemijo odprodati mariborsko enoto, da je podjetje zaradi pandemije občutilo »padec prodaje« in da se mora podjetje zaradi spremenjenih razmer na trgu »prestrukturirati« in »optimizirati«. Milijonsko pogodbo na vrat na nos z generalnim sekretariatom vlade Janeza Janše je Marčič brez dvoma krvavo potreboval. In težko bi verjeli, da Marčič družine Janša v prihodnosti ne bo gostil na svojih jahtah.

Slika se torej počasi sestavlja. Janšev napad na Mladino prek podjetja Mark Medical ni bil niti političen, ampak je bil nekakšna poslovna poteza. Da zavzetost SDS pri problematiziranju dragih nabav zdravil in medicinskih pripomočkov ni pogojena z javnim interesom, je sicer postalo vidno ob začetku epidemije. Tukaj lahko spomnimo seveda na revizijo teh nabav, ki jo je izvedlo računsko sodišče, in znotraj te revizije opozorimo na vlogo glavne operativne borke za nizke cene, Jelke Godec. »Poslanka je tako prek e-naslova, ki ga ima odprtega v okviru politične stranke, komunicirala z nekaterimi ponudniki opreme ter nekatere ponudbe in z njimi povezane usmeritve (kot na primer usmeritve v zvezi z izvedbo strokovnega pregleda tehnične ustreznosti ponudb) posredovala različnim deležnikom.« Z njeno neprofesionalno vključitvijo v postopke je vlada prispevala k nesistematičnosti in nepreglednosti nabav – torej predvsem k neučinkoviti porabi javnega denarja.

In še več, da je ta zavzetost pri boju proti preplačilom v zdravstvu velik blef, se je pokazalo tudi pri razpadu delovne skupine za javno naročanje v zdravstvu. Skupina zdravnikov pod vodstvom Marka Noča je letos februarja začela v okviru ministrstva za zdravje na podlagi izkušenj iz afere o žilnih opornicah oblikovati nov predlog nabav medicinske opreme. Jedro njihovega predloga je bila postavitev referenčnih cen za vsak medicinski material oziroma aparat na podlagi uradno pridobljenih cen v Nemčiji ali Skandinaviji. Po predlogu zdravnikov bi slovenski naročniki imeli nato možnost želeni material kupiti na enotnem evropskem trgu, če slovenski dobavitelj ne bi zagotovil cene, ki bi bila primerljiva referenčni. A maja je skupina zdravnikov protestno delovno skupino zapustila. Noč je tedaj v pisni izjavi sporočil: »Po treh mesecih od ustanovitve in sedmih sejah je postalo jasno, da namen te delovne skupine ni uresničitev, ampak nevtralizacija naše pobude.« 

Janez Janša na vprašanja novinarjev o svojem igranju golfa, dragih dopustovanjih, izletih na jahtah ne odgovarja. Vse skupaj je pač klasična zgodba Janeza Janše, ki se ves čas predstavlja kot borec proti prvorazrednim, proti tajkunizaciji, proti klientelizmu in korupciji, celo proti nepotizmu. Novembra leta 2011 je Janez Janša še lahko rekel: »Vse moje premoženje, če odštejete kredite, je vredno manj kot dvodnevni strošek kakšnega japija v Ljubljani …« Janša je tedaj hodil na skromna potovanja, nakupoval v diskontnih trgovinah, imel je skromno poroko in je živel v blokovskem naselju, smo lahko prebrali. Po tem, predvsem po poročilu protikorupcijske komisije, pa je jasno, da Janša nikakor ne more pojasniti svojega življenjskega sloga.

Leta 2012, še preden je protikorupcijska komisija objavila svoje poročilo, smo v Mladini objavili zgodbo o tem, kako se je Janša maja tisto leto z najetim zasebnim letalom vrnil z dopusta z grškega otoka Kos, kar je stalo 9500 evrov. Leto dni prej, leta 2011, smo na avstrijskem Koroškem, približno 120 kilometrov od Ljubljane, nad Osojskim jezerom ob smučišču Gerlitzen/Osojščica našli dva vikenda, tedaj vredna skupaj 275 tisoč evrov, katerih lastnik je Janšev brat Rajko Janša. A zaposleni na smučišču so nam dejali, da en vikend res uporablja Rajko Janša, drugo enoto pa uporablja Janez Janša. Potem so na dan prišla Janševa draga potovanja v eksotične kraje in zdaj zasebna druženja z največjimi dobavitelji zdravstvene opreme in storitev na njihovih jahtah. Bolj kot politik je Janša poslovnež. Svoje besede, teorije, razlage, ideologijo, populizem redno prilagaja dobičku, ki ga lahko iz vsega tega obračuna.

POVEZANI ČLANKI:

• Kako Janševa vlada sistematično krepi zdravstvene lobije
• Tudi Janševi madžarski kolegi na jahtah po Jadranu