Kako Janševa vlada sistematično krepi zdravstvene lobije

Vladajoča koalicija, ki se je ob svojem nastanku lani spomladi v koalicijskih izhodiščih zavezala h krepitvi zasebnega zdravstva, ni posebej zavzeta borka za javno zdravstvo, niti nima velikega interesa za boj proti klientelizmu in korupciji v zdravstvu. Postavimo boj SDS za zniževanje cen medicinskih pripomočkov v kontekst. Če bi vse slovenske bolnišnice kupovale poceni srčno-žilne opornice, bi v enem letu prihranile 810.000 evrov, so leta 2017 izračunali na RTV Slovenija. Interesu, da se cene in marže znižujejo, ni mogoče ugovarjati – mogoče ga je le podpreti. A v slovenskem zdravstvu obstaja še večji odtok denarja, ki se je v času koronakrize še povečal in za zamašitev katerega vladajoča koalicija ni naredila nič.

V času epidemije smo bili občani še posebej pazljivi. Če nas je bolel zob, smo raje potrpeli. Ekstremnih športov se večinoma nismo lotevali. Kronični bolniki so raje ostajali doma in operacije prestavljali v nedoločeno prihodnost. Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je bilo lani za 23,6 odstotka manj zobozdravstvenih pregledov, 13,5 odstotka manj specialističnih obravnav in 13,3 odstotka manj operacij kot leto prej. A vendarle smo državljani še vedno plačevali položnice za dopolnilno zdravstveno zavarovanje z enakimi zneski kot prej, zaradi česar so se njihovi dobički ekstremno povečali.

Pred epidemijo, leta 2019, so recimo zasebne zdravstvene zavarovalnice, ki zagotavljajo dopolnilno zavarovanje, od nas pobrale 612 milijonov evrov in bolnišnicam plačale 514 milijonov evrov. Lani, v času pandemije, se je ta razlika občutno povečala. Kot kažejo podatki zavarovalniškega združenja, so zasebne zdravstvene zavarovalnice lani zbrale 655 milijonov evrov, v zdravstveni sistem pa so vplačale (le) 503 milijone evrov – na poti do zdravstvenega sistema je pri njih ostalo kar 152 milijonov. Ker pri takšnem rekordnem presežku v času največje epidemije tudi najboljše menedžerje zapeče vest, so zavarovalnice obljubile, da bodo presežke vrnile v zdravstvo.

Lani oktobra se je tako v petem zakonu PKP pojavila določba o posebnem razpisu za skrajševanje čakalnih dob, ki bi ga financirale zasebne zavarovalnice. Tedaj so zavarovalnice obljubile, da bodo prek razpisa zdravstvu leta 2020 in 2021 vrnile skupaj (borih) 32 milijonov evrov. Z ministrstva za zdravje so nato maja sporočili, da bo razpis objavljen maja in da naj bi zasebne zdravstvene zavarovalnice vanj prispevale 60 milijonov evrov. Na ministrstvu za zdravje so razpis zaključili v začetku tega meseca, z njim pa so razdelili zgolj 18,45 milijona evrov. Kar seveda pomeni, da so si zasebne zavarovalnice obliznile prste. Samo lani so s svojo maržo zadržale 152 milijonov evrov, ki smo jih državljani prek dopolnilnega zavarovanja plačali za zdravstvo. To je 60 milijonov več kot v prejšnjih letih. In zdaj bodo od tega plačale le 18,45 milijona evrov »odškodnine«.

Ministrstvo za zdravje smo vprašali, ali slučajno načrtuje kak nov razpis. Z njega so nam odgovorili, da o tem sicer razmišljajo: »Trenutno je že 10 bolnišnic razglašenih kot covid bolnišnice, posledično to pomeni določene omejitve tudi pri izvajanju zdravstvene dejavnosti. Objava drugega nacionalnega razpisa se glede na današnje razmere ne načrtuje prej kot v začetku naslednjega leta. Kakšen bo nabor storitev in kakšna bo vrednost razpisa, še ni določeno.« Skratka, denarja domnevno ne morejo porabiti. Zakaj pa potem ne znižajo prispevkov za dopolnilno zdravstveno zavarovanje?

POVEZAVA DO GLAVNEGA ČLANKA >>