Doza Jelka Kacina

Na programskem kongresu stranke SMC, ki je potekal v Celju, se je med govorci znašel državni sekretar v kabinetu predsednika vlade in nacionalni koordinator za cepljenje Jelko Kacin. Podprl je projekt Zdravka Počivalška, nekaj besed pa se je odločil nameniti tudi zdravstvenim razmeram v Sloveniji, pri čemer je dejal: »Ne boste verjeli, pocepilo se je tudi 25 narkomanov, ki so ugotovili, da brez PCT ne pridejo do svoje doze, ker ne morejo v ambulanto. In so se cepili. Ljudje pri nas so racionalni.«

V društvu Stigma, kjer izvajajo program zmanjševanja škodljivih posledic zaradi uporabe nedovoljenih drog, so nad njegovimi besedami ogorčeni. »Podcenjujoče se nam zdi razmišljanje, da so celo uporabniki drog v tej situaciji ’zmožni’ zadostne mere racionalnosti – žaljivo je namreč, da se štejejo za sicer nerazsodne,« pove predsednik društva Borut Bah.

Pri Kacinovi izjavi je sporno predvsem očitno nepoznavanje tega, kako deluje substitucijska terapija. Gre za obliko zdravljenja ljudi, ki so zasvojeni z opioidi, z zdravili, ki imajo podobne lastnosti kot heroin. »S temi zdravili se blažijo odtegnitveni simptomi od prepovedanih drog in zmanjšuje želja po njih, to pomeni, da bi se morala substitucijska terapija šteti za nujno obliko zdravljenja. Uporabniki in uporabnice, ki so vključeni v zdravljenje, torej ne hodijo po ’svojo dozo’, ampak po zdravilo.« Evalvacija programov substitucijske terapije je pokazala, da ti učinkovito zmanjšujejo število predoziranj z opioidi in zmanjšujejo uporabo prepovedanih drog med ljudmi.

A če vseeno naredimo korak nazaj, se je treba vprašati, od kod Kacinu ta podatek. Kot pojasnjujejo pri informacijskem pooblaščencu, na položaju državnega sekretarja ni upravičen do vpogledovanja v osebne podatke, ki jih v podatkovnih zbirkah vodijo pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) ali drugih izvajalcih zdravstvene dejavnosti.

NIJZ sicer ima v zakonu o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva neposredno zakonsko podlago za vodenje centralnega registra podatkov o pacientih, v katerem se za posameznike vodijo tudi podatki o cepljenih. Na podlagi tega zakona NIJZ vodi posebno evidenco obravnave uživalcev drog. »NIJZ bi torej na podlagi podatkov, ki jih vodi v navedenih zbirkah, lahko prišel do podatkov o tem, koliko obravnavanih uživalcev drog se je cepilo zoper COVID-19, vendar bi moral imeti za takšen namen obdelave osebnih podatkov upravičen in zakonit razlog,« razlagajo pri informacijskem pooblaščencu.

Na NIJZ so zatrdili, da takih podatkov ne hranijo – zato jih Kacinu tudi niso mogli sporočiti. Da bi ugotovili, od kod mu torej ta podatek, smo se obrnili na kabinet predsednika vlade in na Jelka Kacina osebno, vendar odgovora nismo prejeli. Kdo ve, morda pa si je ta podatek, kot že kakšnega prej, izmislil …