Zbor alfa samcev

Čeprav se je predsednik naše vlade Janez Janša letos že vsaj petkrat uradno sešel z madžarskim kolegom Viktorjem Orbánom, se prejšnji teden ni mogel upreti skušnjavi in se je z njim sestal še enkrat. Namesto da bi v vlogi predsedujočega Svetu EU odšel na zasedanje generalne skupščine OZN, se je s predsednikom države Borutom Pahorjem dogovoril za zamenjavo, sam pa je spet odpotoval v Budimpešto, na že četrti demografski vrh, kjer je z drugimi politiki iz višegrajske koalicije razmišljal, kako ženske pripraviti do pogostejšega rojevanja.

Nekateri so to srečanje poimenovali »Več seksajte« vrh, a so bile težnje organizatorjev bolj morbidne kot igrive. Dogajanje je prej spominjalo na motive iz znane distopične serije Deklina zgodba. Začelo se je s kulturnim programom, zaznamovanim z motivi božanja nosečniških trebuhov, torej s čaščenjem (poročenih) nosečih žensk, končalo pa z nastopom petih alfa samcev na podiju – poleg Viktorja Orbána še Janeza Janše (enkrat ločen), bivšega ameriškega podpredsednika Mika Penca (ženo kliče mati), srbskega premiera Aleksandra Vučića (ločen), češkega premiera Andreja Babiša (poročil se je z 18-letno sekretarko) in predsednika vlade Republike srbske Milorada Dodika (njegove ljubezenske afere so del normalnega vsakdanjika) – kot nosilcev tradicije in duha civilizacije ter borcev proti sodobnemu razvratu.

Kdor si je demografski vrh ogledal od blizu, so se mu pred očmi zvrstile vse patologije te novodobne višegrajske združbe. Glavni govorec vrha, na katerem Orbán promovira novo madžarsko družinsko politiko, je bil Mike Pence, nekdanji najožji Trumpov sodelavec, katerega slogan ni Amerika na prvem mestu, ampak Družina na prvem mestu (Family first). Njegova teza je, da močne družine ustvarjajo močne skupnosti, te pa močne, suverene narode, čeprav nas »globalne elite«, kot je rekel bivši ameriški podpredsednik, lažno prepričujejo, »da je institucija družine anahronizem in da jo nadomešča država«. Pence je seveda zavzet borec proti splavu in kontracepciji. Poudarja, da so ZDA v zadnjih 50 letih s splavi izgubile 60 milijonov ljudi, meni, da ženskam ni treba hoditi v službo, da je kondom premoderna reč, glede posilstev pa celo, da je problem predvsem »nasilno« posilstvo.

Pence je ultrakonservativni verski fanatik z vsemi pričakovanimi stranskimi učinki. Uta Ranke-Heinemann, prva profesorica teologije, ki je v svojem opusu pisala o cerkvenem odnosu do spolnosti, razmahu pedofilije med pripadniki cerkve in njihovi obsedenosti z brezmadežnim spočetjem, je pred leti v intervjuju za Mladino svoja opažanja povzela z mislijo, da nekateri v cerkvi »postanejo seksualni nevrotiki, drugi pa zaradi tega vanjo vstopijo«. Pence po malem spominja na to definicijo: ženo Karen kliče »mati«, če je ni ob njem, ne pije alkohola, da ne bi izgubil nadzora nad svojimi nagoni, z ženskami sam ne hodi na kosila in ima zgolj sodelavce moškega spola. Ženskam kot skupini se izogiba zaradi abstraktne možnosti, da bi se ga polotila spolna sla: bogve, kako se bo ta njegova zgodba končala.

Srečanje najpomembnejših višegrajskih moških je sicer po blagoslovu verskih voditeljev (razen islamskega) odprl Aleksandar Vučić z bolj gostilniško tezo, da je razvrednotenje vrednot danes razvidno iz objav na Instagramu, kjer dobite več všečkov, če objavite sliko svojega na novo ostriženega psa, kot če objavite fotografijo otroka. Vzrok za to naj bi bil »liberalnopolitični marksizem, ki nas prisiljuje, da sprejemamo nove teorije, zaradi katerih je ogroženo naše preživetje«. Tudi on meni, da moramo delati otroke. Pravna država in podnebne spremembe so manj pomembne od delanja otrok. Ker če ni otrok, tudi ni pravne države, potem pa je vseeno, kakšno je podnebje. Vučićevemu govoru je sledil Janšev, a iz njega težko povzamemo kakšno misel, saj je naš premier nizal predvsem statistične podatke o rojstvih in izstopal s slabo angleščino (Dis iz krušl dibejt).

Kdor si je demografski vrh ogledal od blizu, so se mu pred očmi zvrstile vse patologije te novodobne višegrajske združbe.

Zanimivejši je bil nastop češkega premiera Andreja Babiša, milijonarja, ki ga skrbi, da bo še v tem stoletju v Afriki štirikrat več ljudi kot zdaj, to je štiri milijarde. Ampak Babiš medijev ni razvnel s tezo, da je »vloga družine v tem, da predaja nacionalne tradicije in ohranja ideal družine«, ampak s svojo mlado ženo Moniko. Babiševa naj bi bila še lepša in še okusneje oblečena od Melanie Trump, so menili madžarski provladni mediji in tudi Orbán je ni spregledal: osebno ji je, ko se je ob prihodu na Madžarsko izkrcala iz letala, poklonil šopek rož. Zveza med Andrejem Babišem in Moniko Babiševo je očitno idealna po teh novodobnih višegrajskih alfa merilih, po katerih so ženske čaščene kot okrasek: Babiš je Moniko spoznal leta 1992, ko je že bil uspešen direktor, ona pa je bila njegova komaj polnoletna poslovna sekretarka.

Že rahlo na smeh pa je poznavalcem balkanske politike moralo iti ob predavanju predsednika vlade Republike srbske Milorada Dodika. Ta pač težko nastopa na srečanju, kjer se govori o družinskih vrednotah, kjer sodelujoči razpravljajo, kako so zahodne krščanske družine v primerjavi z muslimanskimi šibke, ko pa bosanski mediji že leta in leta poročajo o njegovih skokih čez plot, ki so že skoki čez plot na potenco. Pred približno tremi leti so recimo poročali, da naj bi bila ena od bivših Dodikovih ljubic telefonirala njegovi ženi in jo obvestila, da je Dodik šel na potovanje z drugo ljubico. Skratka, mož nima le ljubezenskih afer, ampak ljubezenske afere znotraj ljubezenskih afer. To sicer ni edini incident, ampak eden izmed številnih v Dodikovi vladi, ki naj bi jo intrige ogrožale bolj kot tuji elementi. Kljub temu se ima sam še zmeraj za konservativnega varuha stabilnosti in tradicije.

In na koncu demografskega vrha je seveda nastopil gostitelj Viktor Orbán s hvalo madžarske družinske politike. Dejal je, da se nekatere civilizacije zmorejo reproducirati, zahodna pa ne. Zahodna civilizacija se ni sposobna reproducirati, ker jo ogroža kulturna levica. Na Vzhodu imamo še srečo, saj je tukaj še živ spomin na komunizem, zaradi česar znamo te vplive pravočasno identificirati. »Naša kultura nas ščiti pred kulturno levico, kot nas cepivo ščiti pred koronavirusom.« je dejal. Na Madžarskem pa imajo poleg same protikomunistične kulture za vsak primer zaščito vgrajeno še v ustavo. Madžarska ustava je dokument, »ki se obrambno po potrebi aktivira in zaščiti vrednote družine,« je dejal Orbán v militarističnem slogu.

Ultrakonservativni svet, ki ga iz Budimpešte gradijo na Vzhodu, je podoben talibskemu režimu: talibski moralni policiji in poskusu, da bi družbo nadzorovali z jasnim določanjem moških in ženskih vlog.

Tukaj je seveda spet dovoljen smeh. Kdor to sliši, ne more mimo dejstva, da je eden od treh avtorjev nove madžarske ustave, ki temelji na krepitvi družinske zveze kot zveze med možem in ženo, bivši madžarski evropski poslanec Jozsef Szajer, ki ga je lani novembra belgijska policija zasačila pri kršenju protikoronskih ukrepov, ko se je udeležil orgije, na kateri je sodelovalo 25 moških. Skratka, kako bo madžarska ustava ljudi varovala pred »kulturnim marksizmom«, če še njeni avtorji niso odporni proti njegovemu vplivu. Za povrhu pa je Szajer poročen z žensko, ki je ustavna sodnica. Orbán se očitno ne zaveda, da je levoliberalni virus bolj trdoživ, kot si domišlja.

A šalo na stran, ultrakonservativni svet, ki ga iz Budimpešte gradijo na Vzhodu, je podoben talibskemu režimu, talibski moralni policiji in poskusu, da bi družbo nadzorovali z jasnim določanjem vlog, ki naj bi jih imeli moški in ženske, zgodovinsko gledano pa verjetno predrazsvetljenskemu obdobju mračnega srednjega veka, ki se je izpel v procesih proti čarovnicam. Tudi v Sloveniji se uradna politika želi na vsak način priključiti tem težnjam. K sreči se zdi, da je ta politika zdaj vse bolj osamljena. Kot je na vrhu v Budimpešti potožil tudi sam Orbán, je njegov vzornik, izraelski politik Benjamin Netanjahu, že v opoziciji, prav tako Trump v ZDA. Niti Andreju Babišu na čeških parlamentarnih volitvah, ki bodo 8. in 9. oktobra, ne kaže najbolje, vmes pa je z nemškimi volitvami moč izgubila še najmočnejša evropska konservativna sila – Evropska ljudska stranka.

Da o predsedniku slovenske vlade Janezu Janši niti ne govorimo. Uradno sicer predseduje Svetu EU, a predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen tega predsedovanja v govoru o razmerah v uniji 16. septembra ni niti omenila. Namesto Slovenije je omenjala projekte, ki jih EU načrtuje med naslednjim, francoskim predsedovanjem.