Luka Volk

 |  Mladina 41  |  Družba

Čas je, da pojemo bogate

Kaj je mlade pripravilo do tega, da so uperili ost proti luksuznim avtomobilom, razkošnim vilam in bogatašem?

Jakobinska diktatura velja za najnasilnejše obdobje francoske revolucije. Po propadu monarhije se je Francija spopadala s številnimi težavami, kot sta vojna in suša, posledično pa tudi s slabimi letinami. Oblast, ta čas v rokah odbora za občo blaginjo, ki ga je vodil Maximilien Robespierre, se je po eni strani trudila na vsak način ohranjati izročilo revolucije – tudi s pomočjo obglavljanj z giljotino –, na drugi pa zaupanje dobesedno sestradanega ljudstva. Ko je to obdobje povzemal zgodovinar Adolphe Thiers, je za to uporabil besede, ki jih je pripisal filozofu Jean-Jacquesu Rousseauju: »Ko ljudje ne bodo imeli več kaj jesti, bodo pojedli bogate!«

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Luka Volk

 |  Mladina 41  |  Družba

Jakobinska diktatura velja za najnasilnejše obdobje francoske revolucije. Po propadu monarhije se je Francija spopadala s številnimi težavami, kot sta vojna in suša, posledično pa tudi s slabimi letinami. Oblast, ta čas v rokah odbora za občo blaginjo, ki ga je vodil Maximilien Robespierre, se je po eni strani trudila na vsak način ohranjati izročilo revolucije – tudi s pomočjo obglavljanj z giljotino –, na drugi pa zaupanje dobesedno sestradanega ljudstva. Ko je to obdobje povzemal zgodovinar Adolphe Thiers, je za to uporabil besede, ki jih je pripisal filozofu Jean-Jacquesu Rousseauju: »Ko ljudje ne bodo imeli več kaj jesti, bodo pojedli bogate!«

Leta kasneje, v sedemdesetih, so se Rousseaujeve domnevne besede prvič reinkarnirale v obliki gesla »Eat the Rich!« (Pojejmo bogate, op. a.), ki je postal priljubljen na shodih proti družbenim krivicam, predvsem ekonomski neenakosti in razrednim napetostim. Slogan si je leta 1975 prilastila politična skupina The Eat the Rich Gang, vključena v delovanje detroitskega anarhističnega časopisa Fifth Estate, v skladbi pa nekaj let kasneje tudi glasbena skupina Motörhead, ki jo je posnela za istoimenski film. Geslo je ostalo priljubljeno med protestniki vsa desetletja kasneje – tudi z nekaj pomoči administracije Ronalda Reagana v Združenih državah Amerike (ZDA) in jeklene roke Margaret Thatcher v Veliki Britaniji –, v rabi pa je ostalo vse do danes.

V tem času se je ekonomska neenakost samo še povečala – razlike med najbogatejšimi in najrevnejšimi družinami v zadnjih tridesetih letih naj bi se kar podvojile, zarezo med njimi pa je še dodatno poglobila epidemija koronavirusne bolezni. Če samo vzamemo za primer ZDA: medtem ko sta Jeff Bezos in Elon Musk tekmovala za naziv najbogatejšega zemljana na svetu, je med epidemijo do danes umrlo že skoraj 700 tisoč ljudi (ob čemer so bili zaradi slabšega dostopa do zdravstvenih storitev toliko bolj ogroženi prav revni), aprila lani pa je stopnja brezposelnosti v državi dosegla najvišjo raven, odkar potekajo meritve – službo je samo tisti mesec izgubilo več kot 20 milijonov ljudi.

Če se upor ne more dogajati na ulicah, se pač preseli na splet. Tako je tudi slogan »Eat the Rich« dobil ponoven zalet in nekoliko drugačen zven z začetkom krize koronavirusa. Namesto skandiranja na ulicah je zavzel novo formo – v obliki ključnika #EatTheRich. Ta je naravnost preplavil družbena omrežja – z neskončnim številom tvitov, predvsem pa s kratkimi videoposnetki, objavljenimi na priljubljeni aplikaciji TikTok. Tam so bile vsebine, označene s tem ključnikom, skupno deležne že več kot 500 milijonov ogledov.

Kar 67 odstotkov mladih Britancev bi raje živelo v socializmu. Podobno je javno mnenje v ZDA. Gre le za lajšanje tegob s humorjem ali resen premik v mišljenju?

Kaj je torej mlade, ki prednjačijo pri uporabi TikToka, pripravilo do tega, da so uperili ost proti luksuznim avtomobilom, razkošnim vilam in bogatašem?

Sodeč po julijskem poročilu desničarskega možganskega trusta Inštituta za ekonomske dejavnosti (IEA) bi lahko sklepali, da zato, ker se s trenutno družbenoekonomsko ureditvijo preprosto ne strinjajo. Osemdeset odstotkov mladih Britancev na primer verjame, da je za stanovanjsko krizo v državi kriv kapitalizem, 75 odstotkov jih verjame, da je podnebna kriza v prvi vrsti kapitalistični problem, 72 odstotkov pa podpira obsežno nacionalizacijo. Skupno bi jih kar 67 odstotkov raje živelo v socializmu.

Podoben trend je mogoče opaziti tudi na drugi strani Atlantika: leta 2016 so raziskovalci na harvardski univerzi ugotovili, da v zibelki kapitalizma več kot polovica mladih Američanov zavrača kapitalizem. Leta 2018 je tudi analitično podjetje Gallup v raziskavi ugotovilo, da samo 45 odstotkov mladih v ZDA še vedno goji pozitiven odnos do kapitalizma – delež se je v osmih letih znižal za kar 23 odstotkov.

»Ko rečemo ’Pojejmo bogate’ ali da ne maramo bogatih, to ni zato, ker so bogati – nismo ljubosumni, nismo negotovi. Jezni smo zaradi načina, kako bogati, en odstotek prebivalstva, izkorišča, zlorablja in manipulira z ljudmi, z delavskim razredom, zato da lahko to bogastvo pridobi,« v posnetku, ki beleži skoraj milijon ogledov, razloži ena izmed uporabnic TikToka. »Nismo jezni na Davida na koncu ulice z veliko hišo. Jezni smo na ljudi, kot sta Jeff Bezos in Elon Musk, ki kopičijo bogastvo in izkoriščajo svoje delavce. In jezni smo zaradi neetičnih načinov, kako ljudje postanejo milijarderji – ker stvar, kot je ’etični milijarder’, ne obstaja.«

Ime česa je torej danes slogan »Eat the Rich«? Je performativnost, izražena skozi telefonski zaslon, ki s humorjem lajša tegobe in skrbi generacije, med epidemijo ujete za štiri stene. A ne gre samo za to: mladi so namreč tudi resnično lačni – lačni korenitih družbenih sprememb.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.