Soros in Slovenija

Janez Janša se je v zadnjem letu večkrat obregnil ob Bruselj, a tokrat sta bila odziv in kritika voditeljev EU institucij veliko ostrejša kot doslej. Janšo so zaradi tvita, v katerem je delegacijo EU parlamenta označil za »lutke Sorosa v Evropskem parlamentu«, kritizirali predvsem zaradi njegovega antisemitskega tona. Kot pravi Brankica Petković, dolgoletna raziskovalka z Mirovnega inštituta, je antisemitizem seveda tudi slikanje namišljenih sovražnikov, kjer akterju pripisujemo nekakšen skrit manipulativen namen, njegovim lutkam, v tem primeru evroposlancem, pa recimo Janša s tem odreka zmožnosti neodvisnega, premišljenega delovanja. »Očitno seveda je, da v EU te vzorce hitreje prepoznajo. Celo mi, politični analitiki, dejansko danes v Sloveniji na takšne izpade nismo več občutljivi,« pravi Petkovićeva.

Kdo je torej Soros? George Soros (91) je madžarsko-ameriški poslovnež. Bil je rojen v Budimpešti, kjer je preživel nemško okupacijo tako, da si je njegova družina kupila dokazila, češ da niso judovske, ampak katoliške vere. Leta 1947 se je preselil v Veliko Britanijo in tam študiral ekonomijo. Kariero je začel v angleških bankah, nato pa sredi sedemdesetih uspel s svojim skladom rizičnega kapitala. A kakorkoli, če bi ostalo zgolj pri tem, bi bil Soros zgolj eden od globalnih bogatunov, podobno kot njegov brat Paul, strokovnjak za razsute tovore. Toda George Soros je zaslovel predvsem zaradi svojega družbenega aktivizma. V Londonu ga je navdušil angleški filozof Karl Poper s svojim konceptom odprte družbe, na podlagi katerega so nenasilne reforme mogoče le v demokraciji in svobodni razpravi. In tako je Soros postal tudi filantrop – dejansko eden izmed največjih na svetu. Za svoj družbeni angažma, za graditev odprte družbe predvsem v postkomunističnih državah, je namenil vrtoglavih 32 milijard dolarjev.

Del tega denarja je vlagal tudi v Slovenijo. Soros je želel svojo fundacijo, namenjeno Jugoslaviji, sprva ustanoviti v Beogradu, po razpadu države pa je dobila svojo izpostavo vsaka republika posebej. Sociolog Rastko Močnik, ki Sorosa pozna in ki mu je pomagal pri njegovem angažmaju v Sloveniji, se spominja, da je Soros prvi stik vzpostavil s politikom Živkom Preglom, ko je bil ta konec devetdesetih podpredsednik jugoslovanskega Zveznega izvršnega sveta (ZIS). Tako je bila tudi v Sloveniji v začetku devetdesetih ustanovljena fundacija, Zavod za odprto družbo, ki sta ga vodila Pregl in Močnik. »Soros je kot oseba zanimiv človek. Je zelo zvedav in radoveden, predvsem pa ga zanimajo ljudje. Sebe razume kot nekoga, ki vzpostavlja vezi med ljudmi in jim zaupa – v nasprotju recimo s klasičnimi donatorji ali borznimi špekulanti, ki so že pregovorno sposobni človeka preslepiti in sledijo le interesom. Ker je Soros izumil izviren in zelo uspešen način trošenja denarja – v nasprotju z ostalimi donatorji je trošenje zaupal lokalni presoji –, pa ga je politična desnica identificirala kot enega svojih glavnih sovražnikov,« pove Močnik.

V začetku devetdesetih je Soros v Sloveniji v krepitev civilne družbe vložil kakšnih 400 tisoč dolarjev na leto. »Nismo le financirali tako imenovanih gibanj iz osemdesetih, torej civilne družbe in alternativne kulture. Kupovali smo računalnike za šole, plačevali smo zdravstveno zavarovanje beguncem, ki so se šolali na naših fakultetah, v vrtcih smo financirali program Korak za korakom, v srednjih šolah zavod Za in proti, namenjen krepitvi retorike. Podpirali smo razvoj medijev, pa humanistiko, založbe Studia humanitatis, Krtino, Krt, podpirali smo usposabljanje zdravnikov, psihiatrov ali pa razvoj prava, v Ljubljani smo podpirali Pravnoinformacijski center (PiC). Na področju kulture smo v Ljubljani financirali KUD France Prešeren, pa Pekarno v Mariboru. Po vsej mreži pa program ’East-east’ program, namenjen sodelovanju med akademskimi, kulturnimi in nevladnimi organizacijami v Vzhodni Evropi.« Tak angažma je nedvomno močno vplival na tranzicijske družbe, kar so pokazale celo določene raziskave, recimo raziskave objav znanstvenoraziskovalnih člankov v Rusiji, ko je bil Soros tam še aktiven. Tudi v Sloveniji je bil Soros zaradi tega nagrajen. Leta 2002 mu je bivši predsednik države Milan Kučan predal državno odlikovanje, častni znak svobode Republike Slovenije »za zasluge pri spodbujanju in razvijanju odprte demokratične in humane družbe v sodobnem svetu ter za zasluge pri uveljavljanju odprte, strpne in razsvetljene civilne družbe v Sloveniji«.

A po letu 2000 je s krepitvijo desnice po vsem svetu Soros začel postajati vse bolj osovražen, nekakšen priročni krivec. Postal je trn v peti nacionalistov in tema najrazličnejših teorij zarot. Ta val se je sprva začel v najbolj perifernih državah. Leta 1997 je Soroseva organizacija morala zapreti svojo pisarno v Belorusiji, potem so mu prepovedali delovanje v Kazahstanu in Turkmenistanu. Najbolj goreči nasprotniki Sorosa so danes v njegovi rodni Madžarski, kjer je moral leta 2018 omejiti svojo Srednjeevropsko univerzo. Pa ne samo na Madžarskem. Oktobra lani je leta 1913 ustanovljena nevladna organizacija Anti-Defamation League, organizacija, ki se bori proti obrekovanju Judov, sporočila, da so lažnive informacije, povezane s Sorosem postale glavna točka novodobnega rasizma in antisemitizma. V času, ko je ameriški policist umoril temnopoltega Georgea Floyda, zaradi česar so v ZDA izbruhnili nasilni protesti, so v omenjeni organizaciji vsak dan našteli po pol milijona tvitov, ki so za nasilje krivili Sorosa.

POVEZAVA DO GLAVNEGA ČLANKA >>