Pometanje po RTV Slovenija

Prejšnjo sredo je vodstvo Radiotelevizije Slovenija (RTVS) onemogočilo izvedbo 34. seje nadzornega sveta RTVS, saj je varnostna služba šestim nadzornikom onemogočila vstop v stavbo. Nadzorni svet je imel tisti dan namen opraviti celovit nadzor nad pogodbo o storitvah RTVS v času slovenskega predsedovanja Svetu EU, ki jo je generalni direktor RTVS Andrej Grah Whatmough konec junija sklenil z vladnim uradom za komuniciranje. Nenavadna zgodba z varnostniki je zapletena, povezana je s pravnimi zvijačami, izogibanjem sodni odločbi in željo po prevzemu RTVS. Kaj se dogaja z nadzornim svetom?

Ta se je pod udarom »nove metle« znašel že avgusta, ko je za novega predsednika sveta izvolil Danila Tomšiča, hkrati pa sprejel sklep, da bo od generalnega direktorja zahteval poročanje o zakonitosti njegovih dejanj in gospodarnosti poslovanja zavoda. Še posebej so nadzorni svet zanimale okoliščine razrešitve direktorice TV Slovenija Natalije Gorščak.

Generalni direktor je skupaj z Borutom Rončevićem, tedaj začasnim vodjo sveta, nato odločil, da so bili sprejeti sklepi neveljavni. Po mnenju odvetniške družbe Čeferin, je bil sklic seje, za katerega so se odločili štirje člani sveta, nezakonit.

Sočasno so člani nadzornega sveta pridobili pravno mnenje odvetnika Dina Bauka, ki je zapisal, da bi moral Rončević sejo sklicati takoj, ko so jo zahtevali štirje nadzorniki. Rončević je datum seje sicer določil že 11. avgusta – a naj bi bila šele 29. septembra, se pravi kar 49 dni kasneje. Člani, ki so torej sklicali sejo, so delovali v skladu s poslovnikom.

Vlada je nato ponovno poskusila podjarmiti svet: tik pred septembrsko sejo je s sklepom razrešila uporna člana sveta Matjaža Medveda in Petro Majer in na njuni mesti nastavila Milenka Ziherla in Antona Tomažiča. S politično motivirano prevetritvijo sveta je vlada poskrbela za izvolitev novega predsednika sveta Janeza Čadeža. A upravno sodišče je sklep vlade razveljavilo dan po seji nadzornega sveta.

Pravno mnenje, ki ga je tedaj vodstvo RTVS pridobilo od odvetniške pisarne Čeferin, je na podlagi sodne prakse ugotavljalo, da bi morali sklepi, sprejeti na seji sveta, kljub temu ostati veljavni, se pa lahko svet v prihodnje, upoštevajoč odločitev upravnega sodišča, sestaja zgolj v »stari« sestavi. Da bi morali biti zaradi odločitve upravnega sodišča razveljavljeni tudi sprejeti sklepi, je v novem pravnem mnenju zapisal Bauk.

Tomšič, ki je po mnenju večine nadzornikov edini, ki trenutno vrši vlogo predsednika sveta, obžaluje, »da se je selektivno spoštovanje pravne države iz državnih političnih vrhov razširilo tudi v vodstvo javne radiotelevizije«. Nespoštovanje sklepov sodišča in onemogočanje udeležbe nadzornikov na seji »očitno kaže na želji po oviranju, če ne celo blokiranju nadzorne funkcije«, da nadzorovani organ sam ureja delovanje nadzornega organa, pa »je skregano tudi z vsako logiko demokratičnega nadzora nad javnim zavodom nacionalnega pomena«.

Pod pritiski se je prejšnji teden umaknila tudi urednica informativnega programa TV Slovenija Manica Janežič Ambrožič. Kot so zapisali pri Društvu novinarjev Slovenije, je njen odstop »le še ena od posledic rušenja javnih medijev, ki jih izvaja trenutna vlada«. Urednica je odstopila po mesecih pritiskov na njeno osebno in poklicno integriteto.