Še močnejši, borbenejši, duhovitejši in sarkastičnejši

V drugem delu razstave Hinka Smrekarja bo na ogled 200 del, nastalih po prvi svetovni vojni pa vse do umetnikove smrti, leta 1942

V Narodni galeriji bo od 27. oktobra na ogled drugi del razstave Hinka Smrekarja. Po prvem, kjer so predstavili dela, nastala med letoma 1902 in 1917, bo tokrat na ogled okrog 200 del, nastalih po prvi svetovni vojni pa vse do umetnikove smrti, leta 1942. V tem obdobju je Smrekar postal "še močnejši, borbenejši, duhovitejši in sarkastičnejši". Avtorica razstave: Alenka Simončič.

Kot so zapisali v Narodni galeriji, je vsestranski umetnik spremljal domače in tuje družbenopolitične dogodke in bil na tekočem o svetovnih procesih ter tudi o lokalni črni kroniki. Vse, kar je videl in občutil, kar ga je ganilo in pretreslo, je dobilo obliko v njegovih risbah. Z izjemno natančnostjo je opozarjal na tisto, kar prepoznavamo kot trajne napake človeškega značaja, zato so njegove podobe nadčasovne.

V tem obdobju je ustvaril številne lastne karikature in karikature sodobnikov, družbenopolitične satire ter ilustracije za različne publikacije in knjige, veliko je pravljičnih prizorov s škrati in vilami ter hudomušnih planinskih prizorov.

Še posebej izstopata dva cikla, ki sta pravi preroški viziji - grafični cikel Sedem naglavnih grehov in cikel risb Zrcalo sveta, na katerih je ostro obsodil družbo oz. njene posameznike, predvsem njihovo moralo in neurejene, zmedene družbene razmere. Pretresljivim risbam psihičnih bolnikov, skicam za razpis za poslikavo hodnika banske palače, slikam v olju in kipom v žgani glini so sledile ilustracije za Andersenove pravljice. Na prihajajoči nacizem je opozoril tudi na vrsti političnih karikatur s podobami Hitlerja, Stalina in njegovih generalov, Churchilla in Roosevelta.

Hinko Smrekar (1883-1942) je zaznamoval umetnostno, družabno in politično življenje prve polovice 20. stoletja. Je eden največjih pionirjev v zgodovini slovenske umetnosti: bil je med začetniki grafike in stripa pri nas, ustvaril je vrsto pravljičnih, ljudskih in fantastičnih prizorov, z ilustracijami za literarna dela je pomagal povzdigniti knjižno opremo na mednarodno raven, tenkočutno je ilustriral otroška dela.

Ustvaril je okoli 2000 del, med slovenskimi umetniki pa ima Smrekar največ avtoportretov in avtokarikatur. Bil je zelo priljubljen med ljudmi. Med fašistično okupacijo Ljubljane leta 1942 je bil ustreljen v Gramozni jami.

Drugi del razstave bo na ogled do 13. februarja 2022.

CCC6ZmAZ4PE