Dajte nam mir

Na namišljenem pragu predčasnih volitev, na katere v zadnjem času namigujeta tudi notranji minister Aleš Hojs in obrambni minister Matej Tonin, ali zgolj v luči hitro približujočih se rednih, vladne stranke bijejo predvolilni boj. Naj bo to v obliki regijskih srečanj predstavnikov vlade po Sloveniji, kdaj celo pospremljenih s protesti, drobtinic iz proračuna, ki z mize padajo v obliki bonbončkov, ali pa oglaševanja. Če se boste ta konec tedna odločili oditi na oddih v gore, morda na slovensko obalo, v veliko primerih pa bo zadostovalo že, če se odpravite zgolj v sosednjo občino, boste skoraj zagotovo na poti zagledali enega od številnih plakatov strank SDS in NSi, ki po državi rastejo kot gobe po dežju. Čeprav se uradno predvolilna kampanja še ni začela, vse kaže, da smo se že znašli globoko v njej.

»Gradimo Slovenijo« je slogan, na katerega v zadnjem letu prisegajo pri stranki SDS. Ta je krasil grafično podobo njihovega kongresa, ki je potekal junija v Slovenskih Konjicah, zdaj pa jih spremlja tudi po vseh regijskih srečanjih, ki jih organizirajo po državi. Geslo, ki ga v svojih objavah pogosto uporablja tudi infrastrukturni minister Jernej Vrtovec iz vrst NSi, pa se je v eni izmed oglaševalskih akcij stranke SDS prvič pojavilo že leto prej – kot del oglaševalske akcije, ki je prikazovala tako rekoč »dve Sloveniji«. Na eni strani plakata je bila rdeče obarvana fotografija protestnikov, čez katere je pisalo »Grozijo, uničujejo ...«, na drugi pa barvna fotografija množice ljudi s slovenskimi zastavami, prek katere se je razpredal napis »Mi gradimo, pridruži se SDS«.

S podobnimi prijemi se je SDS znašla tudi v naših domačih poštnih nabiralnikih – samo spomnimo se sugestivnih vprašalnikov, ki so jih prejela številna gospodinjstva po državi.

To, da stranke kampanjo začnejo nekaj mesecev, če ne kar pol leta pred volitvami, z zakonom ni predvideno – in tudi ni sankcionirano.

Da bo treba volilno kampanjo voditi vse leto, so se očitno odločili tudi pri NSi, kjer so pred kratkim po državi zakupili nekaj več kot sto plakatnih mest. »To je tisto, kar smo se naučili iz preteklosti, iz leta 2008, da če želiš povedati vse stvari zadnji teden oziroma štirinajst dni pred volitvami, te nihče ne bo več slišal,« je za Delo ob tem povedal predsednik stranke Matej Tonin.

Osebno prisegajo na geslo »Verjamemo v boljšo Slovenijo« in na obraze svojih ministrov, ki na skupni fotografiji slikajo podobo starih prijateljev z nasmeški do ušes in s podobnim okusom za oblačenje. Ko se ne družijo na skupnem plakatu, se z dosežki svojih resorjev bahajo tudi na svojih lastnih. Ob ministru za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janezu Ciglarju Kralju lahko tako opazujemo napisa »3900 dodatnih namestitev za starejše« in »Delamo«.

Motivi, zakaj se stranke odločajo za tovrstno oglaševanje, so različni, je prepričan sociolog Samo Uhan, ki se že leta ukvarja s preučevanjem javnega mnenja. »Ampak v grobem bi rekel, da gre za neko ’reševanje obraza’, za ’face-saving’, za neko slutnjo, da javna podoba te vlade ni dobra.« Pri SDS smo takega načina oglaševanja sicer že vajeni, zdaj se je v veliki meri zgolj preselil tudi v elektronske medije. »Kar se NSi tiče, pa gre predvsem za neki staromoden način prikazovanja ’klišeja’ učinkovitih menedžerjev – urejenih moških s sterilno podobo, ki naj bi vzpostavili distinkcijo od tega, kar je prevladujoče mnenje o tej vladi: da je skorumpirana, neučinkovita in tako rekoč neestetska. Lahko bi rekel, da je vse skupaj groteskno, ker gre pravzaprav za izložbo, ki se varuje s kordoni policistov.«

To, da stranke kampanjo začnejo nekaj mesecev, če ne kar pol leta pred volitvami, z zakonom ni predvideno – in tudi ni sankcionirano. Zakon o volilni kampanji resda zapoveduje, da se uradna volilna kampanja lahko začne 30 dni pred volitvami, ter tudi zapoveduje in regulira porabo sredstev zanjo. Namen zakona naj bi bila v prvi vrsti zagotovitev enakih možnosti tekmecev, ki stopijo v volilno igro – da imajo stranke ob tem enake pogoje in da se kampanje financirajo s transparentnimi sredstvi. A kaj, ko se oglaševanje čez leto, na las podobno oglaševanju med uradno volilno kampanjo, obravnava po enakih merilih kot navadno oglaševanje, ki tovrstni transparentnosti pač ni zavezano, oglaševanje čez celo leto pa si lahko privoščijo zgolj že etablirane stranke z dobrim finančnim zaledjem.