5. 11. 2021 | Mladina 44 | Družba
Delavski boj proti vodstvu policije …
… in proti drugim nepoštenim delodajalcem
Prenovitelja slovenske policije: minister Aleš Hojs in prvi policist Anton OlajPrenovitelja slovenske policije: minister Aleš Hojs in prvi policist Anton Olaj
© Borut Krajnc
Sindikat policistov Slovenije je zbral že skoraj dovolj podpisov za vložitev predloga sprememb zakona o delovnih razmerjih, s katerim bi onemogočili zlorabo instituta opozorila pred odpovedjo delovnega razmerja, ki ga vodstvo policije zlorablja za obračunavanje s policisti, če ti niso po volji oblasti.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
5. 11. 2021 | Mladina 44 | Družba
Prenovitelja slovenske policije: minister Aleš Hojs in prvi policist Anton OlajPrenovitelja slovenske policije: minister Aleš Hojs in prvi policist Anton Olaj
© Borut Krajnc
Sindikat policistov Slovenije je zbral že skoraj dovolj podpisov za vložitev predloga sprememb zakona o delovnih razmerjih, s katerim bi onemogočili zlorabo instituta opozorila pred odpovedjo delovnega razmerja, ki ga vodstvo policije zlorablja za obračunavanje s policisti, če ti niso po volji oblasti.
Po besedah predsednika sindikata mag. Kristjana Mlekuša smo priča zlorabi tega instituta »za obračunavanje z zaposlenimi, ki javno izkažejo kakršnokoli drugačno mnenje od vodstva policije. Znan je primer policista, ki je dobil opozorilo pred odpovedjo, ker je naredil selfi s protestnikom, ali pa policista, ki je na svojem profilu na Facebooku v prostem času izrazil nestrinjanje z nenehnim spreminjanjem PCT-pogojev, seveda pa je to vrhunec doseglo z eklatantno zlorabo tega instituta zoper tri vodilne policiste zaradi strokovno povsem pravilne odstranitve tako imenovanih rumenih jopičev s protivladnega protesta. V tem primeru se je lahko vsa Slovenija prepričala, kako ranljivi so delavci policije.«
Težava pa še zdaleč ni le v policiji, je veliko širša in se kaže ne samo v javnem, ampak tudi v zasebnem sektorju: »Vse odkar je bil ta institut uveden in je postala sodna praksa takšna, da zoper ta ukrep ni mogoče sodno ali pravno varstvo z utemeljitvijo, da še ne posega v delovno razmerje, so delodajalci začeli to množično uporabljati. Predvsem za utišanje delavcev, ki se prek sindikalnega organiziranja ali drugače zavzemajo za delavske pravice.« Opozorilo pred odpovedjo delovnega razmerja pomeni, da mora opozorjeni delavec po tem leto dni paziti na to, da kakorkoli ne ujezi delodajalca in zaradi tega ne ostane brez službe.
Po predlogu zakona bi bilo opozorilo pred odpovedjo delovnega razmerja mogoče izreči le na podlagi točno določenih razlogov, ki so že zdaj določeni za redno odpoved. Očitki delavcu bi morali biti ustrezno obrazloženi, delodajalec bi zanje moral predložiti dokaze. Najpomembnejša novost pa je, da bo delavec zoper to opozorilo imel pravico do sodnega varstva. Delodajalec ne bo mogel začeti postopka redne odpovedi, dokler opozorilo ne bo pravnomočno, delavec pa bi v tem času ostal zaposlen. Odpuščen bi lahko bil le z izredno odpovedjo delovnega razmerja, ki predvideva precej strožje pogoje za izrek.
Po veljavni ureditvi delavci sicer imajo pravico do sodnega varstva, vendar šele v postopku izpodbijanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Tedaj pa je cilj delodajalca, torej odpoved delovnega razmerja, že dosežen. »Če bi bil naš zakon sprejet, bi to verjetno marsikaterega delodajalca odvrnilo od izrekanja takšnih neutemeljenih opozoril pred odpovedjo. Naš namen je zbrati več podpisov, kot je katerikoli poslanec dobil glasov za izvolitev v državni zbor. Po tem se bodo poslanci težje postavili v položaj, da bi glasovali proti. Glede na veljavni poslovnik sicer ne pričakujemo, da bo naš zakonski predlog obravnavan že v tem mandatu, ampak prej šele po volitvah,« dodaja Mlekuš.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.